Trenutek je zelo pozen, več kot skrajen. V Levici smo pobudo za priznanje sprožili že leta 2014. Takrat je s široko podporo parlamentarnih strank Odbor za zunanjo politiko naložil vladi, da pripravi akt o priznanju. Kljub tej načelni podpori pa je predvsem vladajoča koalicija, s kopico izgovorov, zavirala izvršitev tega sklepa. Zato smo poleti 2015 vložili akt sami s podporo SD in Zavezništva. Sledilo pa je ponovno zavlačevanje s strani koalicije, ki ni dovolila, da bi kolegij predsednika državnega zbora uvrstil to točko na dnevni red katere od sej.
Vprašanje je, zakaj sploh priznati Palestino?
Zgodba palestinskega ljudstva je tragedija, ki traja sedemdeset let. Od particije britanskega mandata v Palestini leta 1947 in vzpostavitve države Izrael je to zgodba o zatiranju, nasilju in razčlovečenju, ki so jo tako ali drugače podpirale in omogočale predvsem velesile severnoatlantskega zavezništva z ZDA na čelu. Številne vojne, izgoni in ekspanzija Izraela na območju Palestine so skozi leta vzpostavile pravi apartheid, utemeljile koncept »bližnjevzhodne krize« ter onemogočile izvajanje resolucij ZN, predvsem pa mirne vzpostavitve dveh držav, Palestine in Izraela, na tem območju. Priznanje Palestine v zadnjih letih pomeni predvsem zadnje brce za to, da do bližnje-vzhodnega mirovnega procesa pride, da se vprašanje razreši. Palestinsko ljudstvo, enostavno, potrebuje priznanje za to, da dobi mednarodnopravno legitimiteto. Ne smemo pozabiti, da je državo priznalo že 136 držav članic ZN, ki predstavljajo približno 70% članic in več kot 80% svetovnega prebivalstva. Lahko bi rekli, da je to dovolj reprezentativen delež – pomenljiv pa je podatek, da je med temi le prgišče držav članic Evropske unije.
Slovenija bi se morala otresti »pragmatičnih kalkulacij«
Pragmatične kalkulacije Slovenije so botrovale dosedanjemu zaviranju priznanja Palestine. V osnovi se nismo želeli zameriti Američanom in Izraelcem zaradi bank. Zaradi obresti na posojila in negativnih posledic na javne finance, ki bi jih lahko imelo priznanje. Do sedaj nismo priznali osnovne pravice palestinskega ljudstva – samoodločbe, zaradi finančne kalkulacije in vpliva zadnje velike kolonialne sile.
Danes je bil, kljub vsemu, pravi trenutek
Slovenija je imela danes možnost, da se (po Švedski 2014) končno postavi kot načelna država na mednarodnem področju in postane lokomotiva tistega vlaka, ki smo ga ves ta čas čakali. A namesto, da bi naslovnice danes polnile pozitivne novice o tem, kako je Slovenija naredila prvi korak k priznanju Palestine, bo zgodba spet ta, kako moramo še čakati. Ta zgodba je v resnici zgodba o nesposobnosti Vlade RS, da karkoli naredi. Več kot tri leta je bilo časa, da pripravi potrebna gradiva. Več kot tri leta je bilo časa, da ugotovi, da se je potrebno postaviti v bran zatiranim.
Matej T. Vatovec: “Očitno bodo morali ti zatirani počakati še dva tedna, če si vlada ne bo ponovno premislila in vnovič odložila priznanja Palestine. Tudi zaradi tega v Levici še vedno trdno verjamemo, da ima to pristojnost Državni zbor. Če ne bo šlo drugače, jo bo moral državni zbor izsiliti. Ozemlja, na katerem bi Palestinci lahko živeli, namreč kmalu ne bo več.”
