V Levici smo danes v parlamentarno obravnavo vložili predlog spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerim želimo preprečiti nadaljnji prenos izvajanja zdravstvenih storitev na zasebne izvajalce zdravstvenih storitev in privatizacijo zdravstvenega sistema.
Za odpravo outsourcinga v zdravstvu
Z novelo črtamo sedmi odstavek 53. c člena Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki omogoča, da lahko javni zdravstveni zavodi in drugi javni zavodi z drugim, zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti pogodbeno dogovorijo o opravljanju zdravstvenih storitev.
Miha Kordiš: “Posebno problematično je to, da sporni odstavek omogoča outsourcing javnih zdravstvenih programov, ki jih financira Zavod za zdravstveno zavarovanje, na zasebna zdravstvena podjetja. Pri sklepanju pogodb z zunanjimi izvajalci pa pušča popolnoma proste roke poslovodstvu javnega zavoda. Ne določa niti, kdaj je dopustno skleniti pogodbo za zunanje izvajanje storitev, niti pogojev, ki jih bo moral izpolniti zunanji izvajalec.”
S predlagano spremembo ščitimo javni zdravstveni sistem pred outsourcanjem javnih zdravstvenih programov in zagotovljamo, da bodo sredstva iz zdravstvenega zavarovanja ostala v javni mreži, kamor tudi spadajo. Pravico do zdravstvenega varstva lahko namreč učinkovito zagotavljamo zgolj znotraj javne zdravstvene mreže, kjer ta izhaja iz solidarnosti in univerzalne dostopnosti, ne pa na trgu, kjer je pogojena s profitnim motivom in privatnimi interesi.
V Levici smo že pri sprejemanju Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti leta 2017 predlagali amandma, ki bi to tiho privatizacijo iz zakona izvzel. Predlagali smo, da se javni zdravstveni zavodi v izrednih primerih lahko pogodbeno dogovorijo za opravljanje zdravstvenih storitev zgolj z drugimi javnimi zdravstvenimi zavodi, ne pa tudi z zasebnimi izvajalci zdravstvene dejavnosti. Naš predlog je bil takrat zavrnjen.
Primer Splošne bolnišnice Celje
Sedmi odstavek 53. c člena Zakona o zdravstveni dejavnosti omogoča zlorabe, s tem ko dovoljuje direktorjem zdravstvenih zavodov, da sklepajo pogodbe z zunanjimi izvajalci brez vsakega razpisa. Pri tem ne gre le za sklepanje pogodb s posameznik, zdravniki ali zdravstvenimi delavci, ampak za sklepanje pogodb za celotno dejavnost. Tako je vodstvo Splošne bolnišnice Celje pred kratkim, prav na podlagi spornega člena, ki ga spreminjamo, pripravilo predlog sodelovanja z zunanjim izvajalcem rentgenske diagnostike Dvorcem Lanovž. Po pogodbi so svoje paciente poslali k zasebnemu izvajalcu brez koncesije, nato pa so storitev zaračunali plačniku, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kot da bi storitev opravili sami.
To so storili navkljub temu, da je omenjena bolnišnica skupaj z Ministrstvom za zdravje lansko leto izvedla projekt nakupa novega magnetno resonančnega tomografa. Pri tem je tomograf financiralo Ministrstvo za zdravje (v vrednosti 1.191.773 EUR z DDV), Splošna bolnišnica Celje pa je financirala inštalacijska dela za pripravo prostora za namestitev novega aparata (v vrednosti 350.167 EUR z DDV). Skupna vrednost investicije je torej znašala 1.541.940 EUR. Ob tem je potrebno poudariti, da je stari MR aparat prav tako ostal v uporabi, ter da je v obvestilu za javnost Splošne bolnišnice izrecno zapisano, da bo z investicijo prišlo do skrajševanja čakalnih dob. Namesto skrajševanja čakalnih dob smo zdaj priča prenosu storitve na zunanjega izvajalca in privatizaciji zdravstvene storitve.
Željko Cigler: ”Kljub temu, da v Splošni bolnišnici Celje obratujeta dva magnetno resonančna tomografa, stari in novi, za katerega je porabljeno 1,5 mio evrov davkoplačevalskega denarja, se je vodstvo bolnišnice brez kakršnega koli razpisa odločilo za outsourcing dejavnosti na zasebnega izvajalca zdravstvenih storitev – Dvorec Lanovž. Popolnoma nespremljivo je, da smo namesto skrajševanja čakalnih dob zdaj priča nepotrebnem prenosu storitve na zunanjega izvajalca in privatizaciji te zdravstvene storitve. To je treba ustaviti. V Levici zato predlagamo spremembo določbe zakona, ki sporne prenose storitev iz javnih zavodov na zasebne ponudnike brez razpisov sploh omogoča.”
Potrebna je korenita reforma zdravstvenega sistema
Za dvig kvalitete slovenskega zdravstvenega sistema bo potrebno veliko več kot zgolj gašenje požara, kar počnemo s trenutnim predlogom. Potrebno bo dokončno ukiniti koncesionarsko dejavnost, ki predstavlja nelojalno konkurenco javnim zavodom. Koncesionarjem enostavno ni v interesu, da bi se čakalne vrste skrajšale, saj bi s tem izgubili zaslužek. Obenem niso podvrženi pravilom javnega naročanja in drugim obvezam in so zato v prednostnem položaju pred javnimi zavodi. Slednji so zato v položaju, kjer ne morejo zmagati, obenem pa se sredstva, ki bi jih lahko porabili za razvoj zdravstvenega sistema in plače zdravstvenih delavcev stekajo v zasebne žepe.
Pristransko in razredno stališče je nedavno zavzelo tudi Ustavno sodišče, ki je razveljavilo del Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je določal, da se presežek prihodkov nad odhodki porablja za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti. S tem so zaščitili profitni interes koncesionarjev, pred vrednote socialne države in zdravstvenega varstva pa postavili svobodno gospodarsko pobudo, torej trg.
Ključna težave slovenskega zdravstvenega sistema je njegova privatizacija in uvajanje tržne logike. Gre za sistem, ki bi moral temeljiti na univerzalnost in solidarnosti, ne pa na konkurenci in iskanju profitov.
V Levici se zato zavzemamo za zdravstvo brez koncesionarjev, za prepoved popoldanskega dela zdravnikov, za ureditev sistema specializacij, ki bo sledil zdravstvenim potrebam prebivalstva in za dostojne plače vseh zdravstvenih delavcev.
Miha Kordiš: “Koncesionarji in popoldanski zdravstveni delavci ne opravljajo svoje dejavnosti iz človekoljubnih vzgibov, ampak zato, ker zaslužijo več kot v javnem sistemu. Njihove delo ni dokaz njihove skrbi za ljudi, ampak presežkov, ki jih ustvarjajo s koncesijami in popoldanskim delom. Z ohranjanjem koncesij in omogočanjem popoldanskega dela zdravnikom javno zdravstvo izgublja prav ta presežek.”
Levica
.
