V Združeni levici SMO absolutno proti kakršnemu koli rešetanju košarice pravic.Pravice je treba ohranjati in po možnosti širiti. Smo tudi absolutno proti komercializaciji zdravstvenega zavarovanja. Komercialna zavarovanja v zdravstvu nimajo kaj iskati.
**********
Ko govorimo o zdravstvenem zavarovanju, se je treba torej opredeliti, ali smo za to, da se ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje in se ga v obliki javne dajatve prenese v okvir obveznega zavarovanja. Na ta način bi bile vse pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za bolnike brezplačne, medtem ko bi vsak prispeval po svojih zmožnostih. Svetovna zdravstvena organizacija upravičeno opozarja, da sistem doplačil revnejšim prebivalcem onemogoča dostop do zdravja. Dopolnilno zavarovanje ni rešitev, ker je za marsikoga še vedno predrago. Leta 2003 je bila narejena anketa, ki je pokazala, da je bilo 5 odstotkov prebivalcev brez dopolnilnega zavarovanja. Sicer pa je tak sistem nepravičen tudi do tistih, ki si ga lahko rpivoščijo, zato ker je premija enaka, ne glede na to, ali prejemaš minimalno plačo ali plačo direktorja. Dodaten problem je tudi v tem, da je tak sistem ekonomsko neučinkovit. Zavarovalnice si konkurirajo za zavarovance, s tem pa imajo veliko stroškov. Njihovi obratovalni stroški so okrog 10 %, Zavod ima 1,8 odstotkov. Seveda morajo zavarovalnice zaslužiti še dobiček. Rezultat je, da v zavarovalnicah neupravičeno konča okrog 40 do 50 milijonov naših sredstev, ki bi bila krvavo potrebna v zdravstvenem sistemu.
Zato je normalno, da se je vlada zavzela za ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Razumljivo pa je tudi, da se zasebne zavarovalnice temu upirajo. Oblikovala se je široka fronta zdravniških organizacij na čelu s Fidesom, ki zahteva konkurenco zavarovalnic na področju obveznega zavarovanja. Scenarij za komercializacijo si lahko vsak rpebere v »Strateških usmeritvah slovenskega zdravstva za izhod iz krize« Najprej se zmanjša košarico pravic. En del pravic se prenese v druge socialne blagajne. Druge pravice pa se preprosto črta. Te storitve postanejo blago, treba jih je plačati iz žepa ali pa skleniti dodatno zavarovanje. Ta ukrep bi nedvomno povečal neenakost v dostopu do zdravja, koristil bo pa izključno zavarovalnicam, finančnemu kapitalu.
Ampak to še ni vse: preostale pravice bi se razdelile na košarici A in B. V košarici A bi ostale zahtevne storitve, ki ostanejo v javnem sistemu, direktno jih krije Zavod. Manj zahtevne storitve, ki so tudi bolj donosne, pa bi šle v Košarico B. Te storitve bi plačal bolnik sam ali pa bi jih plačala njegova zasebna zavarovalnica, Zavod pa bi jima moral refundirati stroške do višine standardne cene. A ni to krasni novi svet za zasebne zavarovalnice, ki bi lepo pobirale smetano, pa za privatne izvajalce, ki bodo dobivali državno subvencijo? Zavarovalnice bodo takoj za to, da se dopolnilno zavarovanje ukine, ker bi na ta način dobile obvezno pogodbeno zavarovanje in še dodatna zavarovanja za pravice, ki bodo letele iz košarice pravic. – Kar pa je dobro za zavarovalniški kapital, je slabo za bolnike, predvsem za prekarne delavce, delavce z nizkimi plačami, brezposelne, upokojence. Zato smo v Združeni levici absolutno proti kakršnemu koli rešetanju košarice pravic, kot je predvideno v teh priporočilih.Pravice je treba ohranjati in po možnosti širiti. Smo tudi absolutno proti komercializaciji zdravstvenega zavarovanja. Komercialna zavarovanja v zdravstvu nimajo kaj iskati.
V Ljubljani, 21.5.2015
Foto: Tjaša Zajc/Mladina
