Najprej, hvala vsem, ki ste se udeležili volitev in tistim, ki ste na glasovnicah podprli ekosocialistično stvar Levice!
Potem pa, ker za zdaj slačim poslansko haljo, hvala za pretekli mandat! Bil je borben in uspešen. V Levici smo dvignili minimalno plačo, ubranili dodatek za delavno aktivnost ter dodatek za pomoč in postrežbo, dvignili socialno pomoč, prodajalke osvobodili nedeljske tlake, prepovedali fracking in skoraj ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Pa smo bili cel čas v opoziciji!
V inventuri lastnega prispevka je bila najbrž največkrat izgovorjena besedna zveza “dom starejših”, kar tudi nekaj šteje.
Hvala za rože, za mejle, za peticije, za pljunke, za tožbe, za solzivec, policijske batine, objeme, vzklike, hate-mail, žuganje z Venezuelo in KPJ, stisnjene roke in pesti, čestitke, pripombe, amandmaje, vprašanja, čokolado, tečaj znakovnega jezika, poskuse lobiranja, garderobne nasvete, Janeza Janšo (pismo, res sem mu hvaležen za lekcije o človeški naravi), Roberta Goloba (pismo, res sem mu hvaležen za lekcije o človeški naravi), delavski boj in sindikaliste, okrogle mize, 26-urne šihte, množico novih prijateljstev, za tovarištvo.
Ne pozabimo na dve stvari. Nekoč bomo dovolj zreli za ukinitev političnih strank. Do takrat je v utrjenem ustroju Levica edini glasnik preslišane množice, ki kliče po spremembi zunaj izkoriščevalske kapitalistične zabetoniranosti, prevečkrat zacelofanjene v liberalni sladkor.
In še, demokracija ni enkrat na štiri leta, zato je vlado (kakršnakoli in katerakoli že je) treba vseskozi preizpraševati in držati za ovratnik. V prihodnji vladni konstelaciji bo vloga Levice ključna. Morda najmanjša politična skupina, a z najbolj jasno politično idejo mora postati kompas, ki bo šefe silil od večnega sredinskega statusa quo v levo – v delavsko in človeško. Nejašna ni dovolj, potrebujemo resno akcijo za socialno varnost, vključujočo družbo in zdrav planet. Sredina se v tem doslej še ni dokazala, Levica pač.
V novem mandatu bo poslank in poslancev Levice manj, a tovarišija, ki ostaja in prihaja, je močna! Vesel sem za njih in za nas.
Idemo dalje, no pasaran!
“Can’t live today off that minimum wage unless you sleep on the factory floor. If there’s anything great left in this sorry state it was built on the backs of the poor.”
“Anonymous”, Desaparacidos (Peyola, 2015)
