Objavljeno, 19.06. 2015
Predlog zakona o spremembi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev smo pripravili na podlagi peticije dobrodelnega društva Petka za nasmeh, ki jo je v zelo kratkem času podprlo več kot 15.000 posameznikov. Gre pravzaprav za ljudsko iniciativo, ki je posledica vedno bolj pereče problematike zagotavljanja subvencioniranega kosila za osnovnošolce.
Predlog zakona ima tako zgolj en in sam cilj in to je, da država zagotovi vsem otrokom, ki živijo pod pragom revščine brezplačno šolsko kosilo. S predlogom se trenutni cenzus za subvencionirano kosilo, ki je postavljen pri 18 odstotkih neto povprečne plače na člana gospodinjstva, dvigne na 36 odstotkov.
Trenuten cenzus je postavljen odločno prenizko. Slednji predvideva, da dohodki tričlanske družine ne smejo preseči 540 evrov, torej 270 evrov na starša. Mama samohranilka pa ne sme zaslužiti več kot 360 evrov mesečno, da je njen otrok upravičen do subvencioniranega kosila.
Z dvigom cenzusa bi brezplačno kosilo zagotovili dodatnim 28.000 osnovnošolcem, kar pomeni, da bi skupno brezplačno kosilo zagotovili 44.500 osnovnošolcem. Zgornja meja cenzusa bi bila postavljena pri 1080 evrih mesečnega prihodka tričlanske družine, torej 540 evrih prihodka na starša. V samohranilski družini pa bi bila meja prihodka starša postavljena na 720 evrov.
Glede na metodologijo Statističnega urada Republike Slovenije, ki jo za izračun praga revščine uporabljajo v celotni Evropski uniji, po kateri znaša trenutni prag revščine 593 evrov na ekvivalentnega člana gospodinjstva, bi to pomenilo, da cenzus za upravičenost do subvencioniranega šolskega kosila približamo statistično določenemu pragu revščine in s tem omogočimo brezplačno kosilo širšemu krogu otrok iz družin, ki živijo pod pragom revščine.
Prepričani smo, da je cenzus potrebno dvigniti, saj je trenutno stanje na tem področju nevzdržno. Upravičenost do brezplačnega kosila je v veliki meri odvisna od dobre volje občin, osnovnih šol ter humanitarnih in dobrodelnih organizacij. Otroci tako niso deležni enake obravnave. Nekatere občine, na primer Mestna občina Maribor, so se same odločile za dvig cenzusa in razliko krijejo iz lastnega proračuna. Nekatere osnovne šole so ustanovile posebne sklade iz katerih zagotavljajo sredstva za plačilo šolskih kosil. Sredstva zbira tudi veliko dobrodelnih in humanitarnih organizacij, ki na to za otroke iz materialno šibkejših družin plačujejo položnice za kosilo. Takšna ureditev je neprimerna in nevzdržna. Brezplačna šolska kosila za vse otroke, ki živijo pod pragom revščine, bi morala zagotavljati vsaka država, ki se ima za socialno in to pod enakimi pogoji.
Po našem mnenju je nedopustno, da posledice napačnih politik segajo tako globoko, da imamo v šolah lačne otroke. Čeprav država v celoti subvencionira malico za 47,6% učencev, ni mogoče zanikati dejstva, da država zagotavlja brezplačno kosilo za preozek krog otrok. Brezplačno kosilo se trenutno ne zagotavlja vsem otrokom, ki bi ga potrebovali.
Kot že rečeno je po trenutni ureditvi možnost otrok, da imajo zagotovljena potrebna kosila v šoli, odvisna od nesistemskih ukrepov in izrednih pomoči, ki jo zagotavljajo posamezne šole, lokalne skupnosti, nevladne in humanitarne organizacije.
Prav tako je dejstvo, da stopnja revščine v državi še vedno narašča in veseli nas, da se porasta revščine in vse hujših socialnih stisk počasi začenjata zavedati tudi vlada in pristojno ministrstvo ter da je mnenje vlade končno pozitivno, kljub temu da gre za opozicijski predlog. Od dneva, ko smo v ZL in ZaAB vložili ta predlog zakona pa do danes, smo v Državni zbor prejeli tudi številna pisma podpore. Predlog zakona so podprli številni posamezniki, osnovne šole ter humanitarna in dobrodelna društva, kar jasno kaže na to, da gre za res perečo problematiko, glede katere je potrebno nekaj ukreniti še pred pričetkom novega šolskega leta.
Glede na široko podporo javnosti in glede na to, da smo v ZL in ZaAB predlog pred vložitvijo posredovali vsem poslanskim skupinam, nobena od njih pa mu ni izrecno nasprotovala, pričakujemo soglasno podporo.
