Policija je sporočila, da bodo od 1. julija naprej policisti na terenu začeli uporabljati električne paralizatorje, potem ko jim je leta 2017 to omogočila koalicija SMC-SD-DeSUS.
Gre za boleče in potencialno nevarno prisilno sredstvo, ki lahko v najbolj skrajnih primerih privede tudi do smrti pri ljudeh s šibkejšim zdravjem ali težavami s srcem. Zagovorniki uporabe paralizatorjev sicer pravijo, da gre za bolj humano možnost od strelnega orožja, toda takšen argument v sebi skriva past: če je paralizator bolj sprejemljiv od streljanja ljudi, potem lahko pričakujemo, da ga bodo tudi policisti veliko pogosteje uporabljali, kot bi strelno orožje.
To možnost jim je pred leti omogočila ministrica za notranje zadeve v Cerarjevi vladi Vesna Györkös Žnidar, ki je slovela po svojih represivnih ukrepih: uzakonitev električnih paralizatorjev, nakup dveh novih vodnih topov, povečan varnostni nadzor nad potniki, postavitev stotin kilometrov žice v Beli krajini ter ena najbolj restriktivnih praks obravnavanja prosilcev za azil v celotni Evropi.
Vesna Györkös Žnidar je postala ministrica, potem ko se je stranka SMC leta 2014 na krilih antijanšizma ter obljub o etiki in morali v politiki zavihtela na čelo Državnega zbora s 35 % volilne podpore. Zgolj šest let kasneje je taista stranka ključni element, ki omogoča obstoj nove vlade Janeza Janše. Obljube, da bo liberalna sredina služila kot korektiv proti politikam desnice, so potrebovale zgolj nekaj ur po imenovanju mandatarja, da so se sesedle v prah.
Vesna Györkös Žnidar in njeni paralizatorji dokazujejo, da v primeru SMC ne gre samo za nekakšno Počivalškovo izdajo Mira Cerarja, ampak gre za kontinuiteto represivnih politik, ki seže od vlade SMC-SD-DeSUS do današnjega trenutka.
Ta kontinuiteta znova izpričuje, da zgolj obljuba novih obrazov v politiki ne bo zadostovala za konec represivnih in protisocialnih ukrepov. Njihov konec si lahko izborimo zgolj mi sami.
