Ravno Erdogan je leta 2005 zakon umaknil v sklopu poskusa turške pridružitve Evropski uniji, sedaj pa ga želi ponovno sprejeti. Civilna družba opozarja turško vlado, naj ne vloži zakona v parlament. Z njegovim sprejetjem bi namreč omogočili, da se moškim, ki zagrešijo posilsvo celo nad mladoletnicami, kazen oprosti v primeru poroke z žrtvijo. Turški mediji ocenjujejo, da je takšnih posilstev več kot štiri tisoč letno.
Tako bi ženske razvrednotili na raven spolnih suženj in strojev za reprodukcijo. Turška vlada družinam med drugim izrecno svetuje, naj imajo po tri otroke. Podobno glede posiljevalskega zakona pravi, da bi nataliteto še povečal.
Pri tem je treba poudariti, da turški primer ni oddaljena barbarska praksa, ki z Evropo nima nikakršne zveze. Ostanki zakonodaje, ki je omogočala “popravljalne poroke”, so bili do nedavnega prisotni na Danskem (do 2013), v Franciji (do 1994), v Grčiji (do 2018) in Italiji (do 1981). Ponovnemu porastu nazadnjaških vrednot v 21. stoletju ni videti konca.
Prav tako je za nov korak nazaj konec januarja poskrbel ameriški predsednik Donald Trump, ki je v enem zamahu združil antimigrantsko in mizogino politiko. Trumpova administracija je namreč sprejela poostrene pogoje za pridobivanje vizumov – uradniki na ameriških diplomatsko-konzularnih predstavništvih bodo namreč po novem lahko zavrnili izdajo vizuma nosečim ženskam, ker bi lahko rodile v Združenih državah Amerike.
Zavedati se moramo, da naše pravice nikoli ne bodo samoumevne in da boj poteka vsak dan znova. Kadarkoli lahko pravico izgubimo ali pa se pojavi nova oblika diskriminacije. Družba se sooča z diskriminacijo žensk na delovnem mestu, s spolnimi napadi, z omejitvami splava ali porokami mladoletnic. Fašistoidne, mizogine, ksenofobne in antisocialne politike se vsakodnevno vsiljujejo v naš vsakdan.
V Levici izražamo vso podporo pogumnim protestnicam in protestnikom v Turčiji, ki se borijo za temeljno dostojanstvo in varnost žensk.
