Pismo Mateja T. Vatovca ministrici Tanji Fajon

V soboto, 7. 10. 2023, je palestinsko islamistično gibanje Hamas izvedlo enega največjih napadov na cilje v Izraelu ter prebilo blokade na območju Gaze. Šlo je predvsem za vojaško operacijo, katere cilji so bili nekateri strateški objekti na Izraelski strani, simbolno pa tudi za podrtje žičnate ograje, ki zadržuje na zelo omejenem območju palestinsko prebivalstvo. Sledili so številni odzivi zahodnih voditeljev, ki so vsi po vrsti hiteli obsojati “teroristični napad”, izražati neomajno solidarnost z Izraelom ter spodbujati njegovo pravico do samoobrambe. K temu stališču se je pridružila tudi Vlada Republike Slovenije v odzivih predsednika vlade dr. Roberta Goloba in ministrice za zunanje in evropske zadeve ge. Tanje Fajon, ki je celo izrazila, da je “solidarnost z Izraelom neomajna”.

Ob tem opozarjam, da je ob številnih obstreljevanjih ciljev v Gazi s strani Izraela v zadnjih letih naše zunanje ministrstvo vedno previdno pozivalo k prekinitvi ognja in umirjanju razmer, nikoli pa ni bilo sposobno obsoditi okrutnih dejanj izraelskega režima, ki sistematično obstreljuje (predvsem) civilne objekte na območju Gaze, tudi z mednarodno prepovedanimi sredstvi, kot je beli fosfor.

Gaza je največji odprti zapor na planetu, v katerem živi več kot dva milijona Palestincev, z omejeno oskrbo z vodo in elektriko ter ostalimi osnovnimi potrebščinami, omejenim gibanjem ter kratenjem drugih osnovnih človekovih pravic in svoboščin. Enako velja za ostalo palestinsko prebivalstvo znotraj Izraela. Kar številne mednarodne organizacije že dlje časa ugotavljajo, je to, da Izrael že desetletja krši resolucije Združenih narodov, predvsem pa ženskevske konvencije. Vse to, skupaj s politiko nezakonitega plenjenja ozemlja, prisilnega izseljevanja in priseljevanja naseljencev, postavlja izraelsko državno politiko do Palestincev ob bok tistemu, kar smo pretežni del prejšnjega stoletja opazovali v Južni Afriki – apartheidu. Ta politika se je v zadnjem času še stopnjevala pod vlado, v kateri ključne pozicije v nacionalnovarnostnem aparatu države Izrael zasedajo skrajni desničarji. In prav ta politika je razlog za eskalacijo nasilja na palestinskih območjih v zadnjih mesecih, ki je pripeljala do Hamasove vojaške operacije Nevihta Al-Aksa, na kar je opozoril tudi član Knesseta Ofer Cassif.

Ne glede na vse to, so bilateralni odnosi med EU in Izraelom na najvišji ravni, sklenjeni so trgovinski sporazumi, ki omogočajo trgovanje tudi z izdelki, proizvedenimi ali pridelanimi na palestinskih ozemljih, ki jih je okupiral Izrael. Do uradnih stališč EU in odnosa do Izraela Slovenija ni nikoli znala zavzeti kritične drže in aktivno pristopiti k prvemu koraku reševanja bližnjevzhodnega vprašanja.

Kar trdim je, da je prvi korak – če si res vsi želimo kratkoročnega miru v regiji – da se uradna politika do Izraela spremeni. Kot država, ki izvaja apartheid nad delom svojega prebivalstva, bi moral biti Izrael tarča strogih sankcij, po vzoru drugih držav kršiteljic mednarodnega prava. To je prvi korak, ki bo omogočil vzpostavitev trajnega sobivanja Palestincev in Izraelcev, v obliki unitarne države ali dveh držav.

Glede na to, da je Slovenija postala nestalna članica Varnostnega sveta OZN s programom, ki si prizadeva predvsem za mirno reševanje sporov in neomajno podporo multilateralizmu in spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, je njena dolžnost in obveza ravno to, da si začne aktivno prizadevati za mirno rešitev spora med Palestino in Izraelom.

Zaradi tega predlagam vladi, da:

  1. Preuči vse možnosti za vzpostavitev sistema nadzora in prepovedi izraelskega blaga, ki prihaja iz okupiranih palestinskih ozemelj.

  2. Aktivno pristopi h kampanji za obsodbo Izraela kot ene največjih kršiteljic mednarodnega prava in kolonialno silo znotraj EU, vključno z uvedbo sankcij proti državi Izrael

  3. Prične s postopki za priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države.

Deli.