Oglaševalsko razsodišče je odločilo, da je Snežičev plakat Mihe Kordiša, ki je “krasil” slovenske avtoceste na začetku volilne kampanje, “žaljiv” in “iritirajoč” za del javnosti, ki ne pristaja na tak način komunikacije.
Snežičeva provokacija z jumbo plakati služi kot dober opomnik, kako problematični sta trenutni ureditvi tako zunanjega oglaševanja kot političnega marketinga. Slaba regulacija na teh področjih namreč botruje iznakaženi podobi naše okolice in omogoča grobo vsiljevanje propagandno-političnih sporočil tudi v času zunaj uradne predvolilne kampanje.
Obe praksi – zasičenost z oglaševalskimi panoji in praktično popolnoma deregulirana politična propaganda sta se v zadnjih letih razrasli do absurdnih razsežnosti. Na avtocesti nam na skoraj vsakem kilometru krajinsko podobo zastirajo gigantski plakati, na sprehodu po mestnih središčih pa na vsakem koraku utripajoči svetlobni reklamni panoji. Množenje zunanjega oglaševalskega prostora s pridom izkoriščajo politične stranke in z njimi povezani akterji, ki zaradi luknje v zakonodaji in brez nadzora nad porabo ter izvorom sredstev (utajevalci iz Bosne, madžarski oligarhi…) financirajo to, kar je de facto predvolilna kampanja že mesece ali leta pred 30-dnevno uradno dobo volilne kampanje.
Komodifikacija in privatizacija javnih prostorov je nekaj, čemur v Levici odločno nasprotujemo, zato imamo v programu zapisan strožji nadzor nad zunanjim oglaševanjem, ki bi vključevalo prepoved zunanjega oglaševanja na kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih ter prepoved jumbo plakatov in svetlobnega oglaševanja.
Podobne prakse očiščenja od oglasnega onesnaževanja se že pojavljajo v tujini. Znan je primer mesta Sao Paolo v Braziliji, ki je, kljub temu, da gre za desetmilijonsko metropolo, že leta 2006 postalo prvo mesto na svetu brez zunanjega oglaševanja. Podpiramo pa tudi domače iniciative, kot je Očistimo Slovenijo reklamnih panojev, ki se zavzema za enak cilj.
