Italijanska neofašistična organizacija Casa Pound bo v Gorici, dne 23. 05. 2015, priredila fašistični shod, s katerim bodo obeležili 100 obletnico vstopa Italije v 1. svetovno vojno (24. 5. 1915), katerega namen je bil pridobiti ozemlja, ki so ji bila obljubljena z Londonskim sporazumom leta 1914. S tem želijo pokazati na velikost Italijanske države in podrejanja vseh področij, kjer živijo Italijani, skladno z iredentistično doktrino.
V Združeni levici smo pretekli teden državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve, g. Bogdanu Benku, predstavili dogodek in z njim povezano problematiko ter predlagali, naj ministrstvo pošlje protestno noto Vladi Republike Italije. Odgovor, ki ga je podal g. Benko je bil zelo skop in medel, saj je navedel le, da bodo v ministrstvu na dogodek pozorni.
Danes pobudo naslavljamo na Vlado Republike slovenijo in gremo stopnjo višje. Naslovili smo jo na Vlado Republike Slovenije z zahtevo, da čim prej, vsekakor pa pred dnevom shoda, pošlje vladi Republike Italije protestno noto, v kateri izraža nestrinjanje z dovoljevanjem shodov deklarirane fašistične organizacije, ki ruši dosežke medkulturnega dialoga in sožitja narodov na tem območju.
Italijanski protifašisti, različna civilna gibanja in politična levica so že apelirali na italijansko vlado, ki jim je odgovorila, da morajo dovoljevati demokratično izražanje mnenj. Ob porastu neo-fašizma v Evropi ni možno, da bi takšne shode jemali kot demokratično izražanje mnenj. Gre za resno rušenje dosežkov, ki so bili priborjeni z odporniško zmago nad nacizmom in fašizmom.
V luči 70. obletnice zmage nad nacifašizmom so tovrstne provokacije, ki jih uradno dopušča tudi Italija, nevaren simptom. Gre za porast skrajnih desničarskih in fašističnih gibanj po Evropi, kot so, denimo, nemška Pegida, madžarski Jobbik in Zlata zora v Grčiji. Vse več napetosti pa je zadnje čase tudi na Balkanu; tako se je hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović pred dnevi poklonila hrvaškim ustašem v Pliberku, srbsko sodišče pa je rehabilitiralo četnika Dražo Mihailovića.
Protestna nota ne bi bila nič drugega kot odraz izvajanja načel, ki jih je slovenska vladna koalicija zapisala v sporazumu, da je potrebno “prostor političnega za prihodnjo blaginjo države očistiti agresivnega, žaljivega in sovražnega govora tako v političnem prostoru kot tudi drugih prostorih javnega.« Naj ta načela veljajo tudi v mednarodni dimenziji.
Prav Slovenija, kot ena od držav, kjer se je pod okriljem Osvobodilne fronte in Narodnoosvobodilnega boja vršil en najuspešnejših in najodločnejših uporov proti okupatorju, bi morala v teh zapletenih časih najbolj spoštovati ta boj. Fašizem je bil premagan, vendar se je proti njemu potrebno boriti vedno znova, saj je v nenehnem nastanku.
Premier in vladna koalicija imajo sedaj možnost, da svojo željo po miru ne izražajo zgolj z udeležbo na dogodkih, kot je bil sobotni na Brezjah ali medlo amerikanizirano praznovanje konca druge svetovne vojne, temveč s konkretno, odločno politično akcijo.
