V Levici smo uspeli oblikovati politično voljo za zaprtje trgovin ob nedeljah. S poslanskimi skupinami LMŠ, SD, SAB, Desus in NSI smo uskladili in danes potrdili rešitev, po kateri bo delavcem v trgovini, ob nedeljah in dela prostih dnevih zagotovljena pravica do počitka. Za zakon in manjša dopolnila smo že vnaprej zbrali absolutno večino. Danes je amandma in dopolnjen predlog prejel podporo odbora za gospodarstvo, jutri pa bodo o njem odločali vsi poslanci. Proti amandmaju in zakonu so glasovali samo poslanci SMC in SNS.
Delavci vseh panog solidarno podpirajo zaprtje trgovin v nedeljo
Tekom obravnave tega zakona je bilo v državni zbor poslanih 37 pisem podpore, velika večina s strani delavk in delavcev v trgovinah, ki so razkrili, kaj pomeni delo v nedeljo in kako negativno vpliva na družinsko in socialno življenje. Vsi, ki so danes slišali besede sindikalnih predsetvenik in predstavnikov iz trgovskih podjetij, lahko brez problemov razumejo, zakaj je anketa pokazala kar 95% podporo zaprtju trgovin ob nedeljah med delavkami in delavci v trgovini.
Med pismi podpore so tudi pisma sindikatov netrgovinskih dejavnosti, ki solidarno podpirajo prizadevanja delavcev v trgovini. Skupaj z delavkami in delavci, ki jim s tem zakonom zagotavljamo proste nedelje, stojijo tudi delavci v gostinstvu in turizmu, gasilci, kulturni delavci, delavci v industriji ter delavci v javnem sektorju – medicinske sestre, zdravniki in drugo zdravstveno osebje, učitelj in učiteljice, policisti in policistke, zaposleni v domovih za starejše občane in v drugih zavodih.
Prebivalci Slovenije delavcem v trgovini privoščijo prosto nedeljo
Predlog uživa praktično plebiscitarno podporo tudi med prebivalstvom, ki je že leta 2003, torej pred 17. leti odločilo, naj se trgovine v nedeljo zaprejo. Novejše javnomnenjske raziskave beležijo porast podpore za zaprtje trgovin v nedeljo. Raziskava javnega mnenja, ki jo je za Vlado RS oktobra 2017 opravilo raziskovalno podjetje Ninamedia, je pokazala, da 80,5 % vprašanih podpira zaprtje trgovin ob nedeljah. Podobna raziskava, ki jo je junija 2020 naročila časopisna družba Dnevnik, pa je pokazala, da nedeljsko zaprtje trgovin podpira kar 87 % vprašanih.
Odprte bodo lahko manjše trgovine, v katerih ob nedeljah dela podjetnik ali poslovodja sam
Danes potrjeni amandma, ki ga je Levica uskladila z LMŠ, SD, SAB, NSi in večino poslancev Desusa, pomeni, da bodo lahko manjše trgovine velike do 200 kvadratnih metrov obratovalni čas določa brez omejitev, a le če delo ob nedeljah in dela prostih dnevih opravlja izključno nosilec trgovinske dejavnosti oziroma njegov zakoniti zastopnik ali prokurist. V praksi to pomeni, da je v nedeljo lahko odprta trgovina, ki jo ima v lasti samostojni podjetnik, če delo v tem času opravlja sam oziroma preko osebe, ki je pooblaščena, da vodi posle njegovega podjetja. V primeru, da gre za družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), lahko delo opravljajo direktorji ali pooblaščeni prokuristi. Ta amandma, oblikovan po švicarskem zgledu, pomeni, da bodo vsi zaposleni v trgovinah ob nedeljah prosti – a hkrati omogočamo manjšim trgovinam preživetje, če bo le tam delal podjetnik sam (oziroma skupaj s prokuritom, drugim direktorjem ipd.). Družinski člani bodo lahko delali, a pod pogojem, da bodo v podjetju direktorji, poslovodje ali pooblaščeni prokuristi. S tem rešujemo problem manjših trgovin v turističnih krajih, na podeželju, v mestnih središčih.
Bistvo pa je, da bodo delavci v trgovini, ki pogosto delajo izmenično, ob nedeljah, z nestalnimi urniki in imajo zaradi tega okrnjeno zasebno in družinsko življenje, ob nedeljah odslej lahko doma.
Jutrišnja potrditev zakona je pomemben korak v boju za pravico do prostega časa
Za zaprtje trgovin ob nedeljah obstaja širok politični konsenz, kar se je potrdilo tudi danes, ko je predlog Levice z 10 glasovi za in samo 3 proti prejel večinsko podporo na odboru za gospodarstvo. Zato v Levici upravičeno pričakujemo, da bo naš predlogu zakona dobil tudi večinsko podporo poslank in poslancev na jutrišnji obravnavi na izredni seji državnega zbora.
S tem bomo v Levici naredili pomemben korak v boju za boljše življenje, za pravico do prostega časa. Delavniki v 21. stoletju po vsem svetu postajajo vse daljši, ljudje pa smo vse bolj zreducirani na proizvajalce in potrošnike. Naš cilj pa je družba, v kateri bomo delali zato, da bomo živeli, in ne bomo živeli samo zato, da delamo.
