Včeraj so se prvič v zgodovini Slovenije sestali predsedniki štirih najvišjih institucij v državi. Predsednik Republike Borut Pahor, predsednik vlade Miro Cerar, predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez in predsednik Državnega sveta Mitja Bervar so v izjavi sporočili, da se nam v prihodnjih treh letih odpira možnost, da dokončno premagamo krizo. Prav tako so poudarili, da je potrebno vzpostaviti politično stabilnost in jo nadgraditi s sodelovanjem, ki bo omogočilo, da ugodna gospodarska gibanja postanejo trajna. Zato podpirajo narodno spravo, ki na bi se materializirala v spomeniku vsem žrtvam vojn na Kongresnem trgu, medtem ko možnost za politično in gospodarsko stabilizacijo vidijo v ustavnih in strukturnih reformah.
ODZIV PS ZL NA STALIŠČA »ŠTIRIH PREDSEDNIKOV«
Strukturne reforme so način, kako delovne ljudi prisiliti, da bomo delali več, za slabše plačilo in z manj pravicami. Konkretni ukrepi so znižanje minimalne plače, dodatno zmanjšanje pravic delavcev in brezposelnih, dvig upokojitvene starosti in omejevanje socialnih pravic, med katere se bodo najprej verjetno uvrstile košarice zdravstvenih pravic. Fiskalno pravilo je samo zadnji žebelj v krsto, ki bi celo socialno usmerjeni vladi preprečil, da ustavi to nazadovanje.
Kljub razgradnji sistemov, zaradi katerih je kakovost življenja povprečnega prebivalca Slovenije še vedno višja kot v južnih in vzhodnih članicah EU, ne bomo postali konkurenčni socialno neprijaznim gospodarstvom. S tem vlada ne bo zmanjšala razvojnega zaostanka, ampak bo le poslabšala življenje veliki večini prebivalstva, posebej pa najranljivejšim.
Združena levica ne bo pristala na povečevanje izkoriščanja in podrejanja delavcev in državljanov, ampak si bo prizadevala za gospodarsko ureditev, v kateri bodo cilje gospodarske dejavnosti določali tisti, ki delajo, v korist družbe in v bran najranljivejših.
Preprostost in hitrost postopkov sestavljanja vlade ne more biti merilo njihove demokratičnosti. Predlog, da bi mandatar postavljal ministre sam, bi podobno kot pri prepovedi referendumskega odločanja, vpisu fiskalnega pravila v ustavo in prenašanju pristojnosti na »neodvisne organe«, vodil v centralizacijo oblasti in zmanjševanje političnega vpliva državljanov. S tem predlogom se jasno kaže, da se želi naš politični razred znebiti odvisnosti od državljanov in se dokončno nasloniti na evropsko administracijo ter predstavnike mednarodnega in lokalnega kapitala.
Spomenik žrtvam vseh vojn bi bil pomnik zgodovinske revizije. Individualne tragedije ne morejo biti izgovor za simbolno enačenje vojn, v katerih so Slovenci sodelovali kot orodje imperialnih sil (1. svetovna vojna) ali celo nacifašizma (kolaboracije med 2. svetovno vojno), z bojem za politično in socialno osvoboditev. V ZL ne nasprotujemo izdaji mrliških listov, opozarjamo pa, da je skrajni čas, da se preneha z izkoriščanjem teh tematik za dnevno politične boje in poceni nabiranje političnih točk.
Ljubljana, 09.12.2014
