Slovenski državni holding je v petek po pričakovanjih in kljub višji ponudbi konkurenčnega prevzemnika podpisal pogodbo o prodaji Aerodroma Ljubljana nemškemu podjetju v pretežni državni lasti Fraport. Prevzem 75,5-odstotnega deleža Aerodroma Ljubljana, njegovih zemljišč, pristajalne steze in druge infrastrukture, je po poročanjih Reutersa stal 177 milijonov EUR. Slovenska država se je s tem dokončno odrekla vplivu na upravljanje tega strateškega podjetja v imenu in v korist svojih državljanov.
Z netransparentno prodajo uspešnega in dobičkonosnega podjetja, pri kateri so sodelovali Kapitalska družba, Zavarovalnica Triglav, KD Skladi, Alpen Invest, Modra Zavarovalnica in Abanka Vipa, osrednjo vlogo pri prodaji pa je odigrala odvetniško-posredniška hiša Alta, ki je lastnica Publikum Trezor, se končujeta dve leti sumljivih zakulisnih operacij, s katerimi so nekateri mali delničarji izčrpali dolgoletne prihranke podjetja (cca. 50 milijonov EUR). Ob tem se je podjetje odreklo že pridobljenim evropskim sredstvom (cca. 17 milijonov EUR) za izgradnjo novega terminala, ki bi omogočila dolgoročni razvoj potniškega in tovornega prometa. Vlada v odhajanju, ki je dopustila, da so državi kot večinskemu lastniku v teh procesih odvzeli glasovalne pravice, je soodgovorna za nastalo gospodarsko škodo.
Ker je prodaja osrednjega slovenskega letališča zdaj izvršeno dejstvo, smo v ZL zaskrbljeni nad napovedanimi ukrepi prevzemnika. Lahko sicer upamo, da bo držal obljubo in ne bo odpuščal zaposlenih ali posegal v njihove pravice. Vendar vemo, da so takšne obljube navadno samo vljudnostne fraze, ki jim v praksi sledi bistveno zmanjšanje števila zaposlenih in poslabšanje položaja tistih, ki zaposlitev obdržijo. Še bolj skrb zbujajoča je napoved predstavnikov Fraporta, da bodo prioritetno razvijali tovorni promet. Slednji je sicer želen, vendar se je treba zavedati, da je tovorni promet v tem trenutku za ljubljansko letališče dejavnost obrobnega pomena: skupaj predstavlja le 7% vsega prometa. Za slovensko gospodarstvo in družbo je pomembneje razvijati potniški promet, brez katerega je razvoj številnih najperspektivnejših gospodarskih panog v Sloveniji nemogoč. Zato pričakujemo, da bo novi lastnik letališča v sodelovanju z vlado in lokalnimi skupnostmi naredil vse za napredek potniškega prometa.
Da bi preprečila neutemeljeno razprodajo državnega premoženja, je poslanska skupina Združena levica (PS ZL) takoj po vzpostavitvi delovanja novega sklica Državnega zbora (DZ) drugim poslanskim skupinam predlagala sklic izredne seje DZ, na kateri bi razpravljali o preklicu sklepa DZ o soglasju k odtujitvi naložb RS. S predlogom smo seznanili tudi predsednika vlade. V stranki NSi so razpravo o privatizaciji pozdravili, če bi bila brez točke o preklicu omenjenega sklepa. Preostale parlamentarne stranke podpore niso bile pripravljene dati: večina je namreč že v prejšnjem sklicu DZ podprla sklep o prodaji naložb države, ki je omogočil začetek razprodaje. Nova vladajoča stranka je v svojem koalicijskem sporazumu to stališče potrdila.
Nedavno odločitev Slovenskega državnega holdinga, da zaustavi postopek prodaje Telekoma, dokler se nova vlada ne opredeli do nje, v PS ZL razumemo kot pozitiven premik. Opozarjamo pa, da vlada v tej fazi nima pristojnosti, s katerimi bi lahko preprečila nadaljno razprodajo podjetij. To odgovornost nosi Državni zbor.
V ZL prodaji državnih podjetij ne nasprotujemo zato, ker bi zagovarjali njihovo slabo upravljanje v preteklosti. Nasprotujemo ji zato, ker bodo podjetja po prevzemu postala de facto podružnice tujih korporacij, te pa jih bodo upravljale izključno v interesu matičnih družb. Ta interes pa se praviloma ne sklada niti interesi zaposlenih v prevzetem podjetju, niti z osnovnimi razvojnimi potrebami slovenske družbe in gospodarstva. S privatizacijo se ekonomska podlaga oblasti prenaša v oddaljene centre moči, s tem pa še dlje od državljanov te države, ki bi morali biti po ustavi njeni edini nosilci.
