Stranka NSi je včeraj sprejela drugi del svoje “socialne” reforme, s katero želi potiho še pred volitvami uničiti sistem socialnega varstva.
Včerajšnji najbolj problematičen vsebinski poseg je uvedba avtomatizma pri izplačilu denarne socialne pomoči v materialni obliki. Strokovno usposobljeni socialni delavci imajo že po veljavni zakonodaji možnost, da na podlagi poznavanja socialne situacije odločijo, da denarna pomoč začasno ne bo izplačana v denarju, ampak v materialni obliki – na primer v obliki neposrednega plačila položnic za stanovanjske stroške ali za nakupe hrane, oblačil in podobno. Socialni delavci lahko tako odločijo, če ugotovijo, da družina ne namenja pomoči preživljanju družinskih članov, ampak za kakšne druge namene. V NSi pa predlagajo, da o tem ne odločajo več strokovni delavci, ampak da se socialna pomoč avtomatično izplača v materialni obliki, če otroci ne obiskujejo osnovne šole ali ima družina neplačane račune. Namesto pomoči ljudem v stiski je cilj teh sprememb predvsem kontrola in nadzor nad ljudmi.
Poleg tega so v NSi želeli ukiniti denarne socialne pomoči pogojno obsojenim osebam, a so zaradi očitkov o grobem posegu v ustavno zagotovljene pravice do dostojanstva in socialne varnosti od tega odstopili. Odvzem sredstev za preživljanje pogojno obsojenim osebam, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje, hkrati pa imajo zmanjšane možnostmi za zaposlitev, je enostavno nehuman. Ukrep ima lahko tudi škodljive posledice z vidika rehabilitacijske politike, saj lahko materialna prikrajšanost predstavlja razlog ali povod za ponovitev kaznivih dejanj. Predlog dokazuje popolno odsotnost vsakršnega sociološkega razmisleka oziroma razumevanja družbenih razmer.
V Levici menimo, da tovrstne kaznovalne politike pogosteje dosežejo nasprotni učinek, ki vodi v še dodatno znižanje socialne varnosti najšibkejših, najrevnejših in nabolj marginaliziranih. Drugi del “socialne” reforme NSi bo tako kvečjemu pomenil dodatno poslabšanje materialnega položaja in ostalih okoliščin teh ljudi.
