Levica ne bo nacionalizirala vaše njive in zobne ščetke. Borimo pa se, da bi ključni sektorji (p)ostali javni, denimo zdravstvo, energetika in infrastruktura. Odločilno besedo pri kadrovanju in vodenju pa naj imajo zaposleni, ki najbolje poznajo svoje institucije.
Levica ne bo gnala podjetnikov z bajoneti v morje. Nasprotujemo pa darilom za elite in vztrajamo pri vrnitvi načela, da bogatejši plača več in revnejši manj.
Levica vas ne bo popeljala v revščino. Ravno nasprotno: ravno odločna državna politika je potrebna, da zaustavimo posledice rastočih cen hrane in energentov, elitizacije zdravstvenih storitev in odpuščanj zaradi koronakrize.
Desnica, zadnje tedne še posebej NSi in Matej Tonin, pa je očitno odločena, da namesto v volilno kampanjo za leto 2022 vstopi v čas hladne vojne, pri čemer je Levici dodelila vlogo zlobnih rdečkarjev.
Javni nadzor nad infrastrukturo, progresivna obdavčitev, ekonomska demokracija in državni intervencionizem niso nikakršna radikalnost, ampak predstavljajo popolnoma smiselne rešitve, o katerih vsaj debatirajo povsod, pa naj gre za Washington, Bruselj ali Peking. Še več, v desetletjih, preden je po svetu zmagoslavno zakorakal neoliberalizem, so jih kot popolnoma razumne ukrepe zagovarjali in udejanjali celo krščanski demokrati in ostali konservativci.
Da si lahko Matej Tonin privošči, da danes straši pred njimi – in celo računa, da si bo na ta način okrepil volilni uspeh – dokazuje, kako zelo je svet zdrknil na desno.
Mi smo odločeni, da ga premaknemo nazaj. Ne skrivamo svojih stališč in jih ne spreminjamo po vetru: za demokratični in ekološki socializem!
