Državni svet je vložil veto na vladno Novelo zakona o davku na tonažo, ki jo je sprejel državni zbor na 9. redni seji (19. decembra 2019). Levica je na seji državnega zbora edina odločno nasprotovala noveli, ki pod krinko reševanja slovenskega ladjarstva znova prinaša davčne odpustke za tuje korporacije, ki so registrirane v davčnih oazah in ki že tako ne plačujejo davkov.
Slovenija je že leta 2008 sprejela zakon o davku na tonažo, ki je uvedel davčne odpustke za izvajalce pomorskega prometa. Ladjarji tako lahko uveljavljajo alternativen način obračuna davka na dobiček. Davek plačujejo v pavšalu, ki je precej nižji od uradne stopnje davka na dobiček (DDPO), ki je takrat znašala 25%, danes pa znaša 19%. Šlo naj bi za subvencijo za širitev in razvoj ladjarstva v Sloveniji. Dejansko pa gre za davčna darila portoroški Splošni plovbi. Odkar jo je druga Janševa vlada privatizirala, gre za nemško privatno podjetje. V shemo davka na tonažo sta vključeni dve hčerinski družbi Splošne plovbe: Genshipping Corporation in Lucija Shipping. Prva je registrirana v Liberiji, druga pa na Maršalovih otokih. V praksi torej ne gre za pomoč domačim ladjarjem, temveč za subvencioniranje zasebnega kapitala, ki se steka v davčne oaze.
Ladjarjem v lasti tujega kapitala smo že podarili 24 milijonov proračunskih sredstev
Zaradi sheme je Slovenija v letih od 2008 do 2018 od ladjarjev letno dobivala 2,2 milijona evrov davčnih prihodkov manj, kot bi jih dobila, če bi ti plačevali davek na dobiček po splošni stopnji DDPO. Zaradi sheme je torej v prvem desetletnem obdobju proračun izgubil 23,8 milijonov evrov.
Mahinacije ministrstva za finance
Že leta 2007 deležni sprevrženega poskusa odpisa davčne obveznosti nemškemu ladjarju, ki je vreden 8 milijard evrov, v vrednosti 6,4 milijona evrov, in to za nazaj. Manever smo v Levici pravi čas zaznali in preprečili. Tedanji sekretar na ministrstvu za finance, Tilen Božič, je bil zato tudi kazensko ovaden.
Danes pa smo ponovno priče spornim mahinacijam ministrstva za finance. Novelo, ki je bila neupravičeno sprejeta po nujnem postopku, je 5. decembra 2019, ko je bila vložena v obravnavo, vlada še isti dan sprejela. Na odboru za finance predstavnica vlade ni razkrila dejanskih posledic novele na javne finance. Ministrstvo za finance je namreč v priglasitvi Evropski komisiji navedlo načrtovano državno pomoč v višini 35,2 milijona evrov. V opisu finančnih posledic novele pa piše le to, da bo izplen za državo pozitiven, ker naj bi z davkom zbrala 500.000 evrov. Prav tako ni odgovorila na očitke, da se shema nanaša na davčne neplačnike, češ da gre za davčno tajnost, čeprav je iz javnih podatkov DURS razvidno, da sta davčna neplačnika tako Genshipping Corporation kot tudi Lucija Shipping.
Namesto reševanja uničevanje slovenskega ladjarstva
Društvo za ohranitev slovenskega ladjarstva in razvoj slovenskega pomorstva je opozorilo, da Novela zasebnega lastnika, ki je razprodal slovensko ladjevje in spravil slovenskega ladjarja med davčne neplačnike, nagrajuje za uničenje slovenskega ladjarstva ter mu dodatno omogoča koriščenje davčnih pomoči iz sistema davka na tonažo s poslovanjem preko povezanih družb.
S sprejemom novele se ustvarjajo pogoji, da bodo po novem državno pomoč prejemale družbe, ki niso lastnice nobene ladje. Poleg tega novela omogoča davčnemu neplačniku prenos dejavnosti na nove družbe, brez da bi predhodno poravnal zapadle davčne obveznosti. Predlagana novela ne bo rešila slovenskega ladjarstva, temveč bo s proračunskimi sredstvi financirala njegovo nadaljnje uničevanje. V Levici bomo zato ponovno glasovali proti.
Predlogi za preprečitev negospodarnega dodeljevanja državnih pomoči upravičencem, ki ne spoštujejo davčne zakonodaje
- 1. 2020 bomo na 18. redni seji Odbora za finance pri obravnavi Dvajsetega poročila o državnih pomočeh v Sloveniji za leta 2016, 2017 in 2018, med katerimi je tudi shema davka na tonažo, predlagali naj Vlada RS v roku treh mesecev pripravi:
1) predlog zakonodaje, ki bo efektivno onemogočila, da se spodbude iz javnih sredstev dodeljujejo upravičencem, ki imajo neporavnane davčne obveznosti in nimajo plačanih prispevkov iz naslova plač ter upravičencem, ki so registrirani v davčnih oazah.
2) predloge konkretnih ukrepov za večjo uporabo povratnih oblik državnih pomoči (zlasti kapitalskih naložb), ki prinašajo večjo odgovornost in zavezanost prejemnikov za učinkovito uporabo sredstev pomoči in so proračunsko bolj vzdržne kot nepovratne pomoči.
3) predloge konkretnih ukrepov za dosledno spremljanje učinkovitosti državnih pomoči na osnovi vnaprej določenih ciljev in kazalnikov z namenom odprave potratnih in neučinkovitih shem državnih pomoči.
