Objavljeno 18.06.2015
V Združeni levici ocenjujemo, da novela Zakona o prevzemih prinaša določene izboljšave, a smo do nje vseeno zadržani. Razloga sta dva:
1) Predlog sprememb Zakona o prevzemih zasleduje le interese kapitala. Ureja namreč odnose med posameznimi lastniki kapitala, ureja pravna razmerja na trgu kapitala. Ker bodo postopki vsaj malenkost bolj transparentni, ker bodo državi povrnjene glasovalne pravice, je to v manjši meri pozitivno tudi za zaposlene in širšo skupnost, saj bo s tem mogoče preprečena kakšna malverzacija, kakšen popolnoma špekulativen prevzem. Za takšne prakse največjo ceno plačajo prav delavci in delavke ter njihove družine in lokalno okolje.
2) Zelo jasno so izpuščene vse rešitve, ki bi zasledovale interes dela, čeprav zaveze za te rešitve vsebuje Socialni sporazum, ki zavezuje vse podpisnike in je zapisana v 11. poglavju: »Sprememba prevzemne zakonodaje na način, da se v skladu z evropskimi predpisi o prevzemih in Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju zagotovi večja informiranost zaposlenih, večja transparentnost prevzemnega postopka in zmanjša možnost zlorab«.
Zavedati se moramo, da zakonodajne rešitve niso čarobna pilula, ki bi odpravila zlorabe zaposlenih, odpuščanje, dezinvesticije, mobing in šikaniranje, torej vse tiste prakse, ki jih lahko opazimo po prevzemih oziroma še posebej po privatizacijah državnega premoženja.
Kaj je rešitev?
Odgovor je jasen: to je ekonomska demokracija. Demokratizacija upravljanja podjetji, kjer morajo zaposleni in lokalna in širša skupnost dobiti možnost, da se uveljavljajo njihovi interesi. Potrebujemo odprte knjige in demokratične mehanizme delavcev za nadzor nad upravo. Interes ljudi je dolgoročen razvoj podjetja, čim višja zaposlenost, vpetost v lokalno okolje, dostojno delo in dostojno plačilo. Ozke finančne motive mora dopolniti socialna in ekološka komponenta lastnine.
