Nižji davki za bogate = manj pravic za običajne državljane

SDS in NSi nadaljujeta s serijo »priporočil«. Ta parlamentarni žanr se uporablja, kadar ni mogoče vložiti zakona oziroma bi bilo to preveč zapleteno, doseči pa hočeš propagandni učinek v javnosti in pri interesnih skupinah.

Interesna skupina, ki jo nagovarjata SDS in NSI, so združenja delodajalcev, ideologija, ki jo širita, pa neoliberalizem. Ustvarja se vtis, da imamo v Sloveniji najvišje davke, največji in najslabši javni sektor ter da bi se morale zato sedanje vlade zgledovati po politiki prve Janševe vlade. Vse tri teze so napačne, njihovo izvajanje pa škoduje interesom delovnih ljudi.

Delež davkov v BDP-ju je v Sloveniji pod povprečjem EU-ja in je bistveno nižji kot v najrazvitejših članicah. V primerjavi z njimi imamo v Sloveniji izrazito majhen delež davkov od kapitalskih dohodkov, kapitala in nepremičnin, ki bi prizadeli premožnih 10 % prebivalstva. Po drugi strani imamo rekordno visoke davke na potrošnjo, zlasti trošarine, torej socialno nepravičnih davščin.

Kakovost javnega sektorja je statistično značilno povezana s sredstvi, ki jih vanj vlagamo. Pri nas je ta povezava še posebej močna, tj. v povprečju razmerje output/input ne izstopa ne navzgor ne navzdol od pričakovanega. Da naša socialna država dosega precejšnje uspehe, kaže na primer dejstvo, da je Slovenija po indeksu človekovega razvoja ne le pred vsemi vzhodnoevropskimi, ampak tudi pred vsemi južnoevropskimi državami. Po pričakovani življenjski dobi je Slovenija pred ZDA, za ženske tudi pred Nemčijo in Avstrijo, ki ju prehiteva tudi po nizki smrtnosti otrok, čeprav Avstrija za zdravje letno nameni 5.427 $ na prebivalca, Slovenija 2.085 $.

Na žalost celo nekateri sindikati nasedajo na floskule o razbremenitvi dela. Pod tem geslom se skrivajo davčne olajšave za najbolje plačane, povečanje socialnih razlik in osiromašenje javnega sektorja. Obljubljenih delovnih mest zagotovo ne bo. To je pokazala tudi praksa. Zadnjih deset let je bila dohodnina za »višji srednji« razred znižana kar trikrat (2006, 2012, 2015), z letom 2009 je bil ukinjen davek na izplačane plače, stopnja davka od dohodkov pravnih oseb je bila znižana z 25 % na 17 %, uvedene so bile nove olajšave.

Obljubljenih delovnih mest pa ni bilo. Medtem ko se je zaposlenost vse od leta 1993 pa do krize povečevala, Slovenija pa je po BDP-ju dohitevala države EU-15, je bilo leta 2015 v Sloveniji še vedno zaposlenih manj ljudi kot leta 2005, realni BDP pa je prav tako pod predkrizno ravnjo. Od leta 2005 do 2008 je – ne zaradi zniževanja davkov, ampak zaradi povečanja privatnega zunanjega dolga za kar 13 milijard EUR – nastalo 66.000 delovnih mest. Do leta 2013 so bila izgubljena vsa ta delovna mesta, zraven pa še skoraj 20.000 drugih delovnih mest.

Deli.