Edini razlog, zakaj desnica ni zadovoljna z obstoječimi muzeji, ki raziskujejo in predstavljajo osamosvojitev (že od ’91 dalje), je v tem, ker so želeli muzej osamosvojitve izkoristiti za lasten ideološki projekt.
Pri tem so na hitro in brez primerne javne razprave podpisali sklep o ustanovitvi zavoda, ki pa pa vse do danes ni imel ne prostorov ne artefaktov ne zbirke pričevanj ne arhivskega gradiva, kar je osnova za kakršenkoli muzej, vreden tega poimenovanja.
To je strokovni argument, s katerim soglaša relevantna muzeološka stroka, in tega ne bo spremenilo nikakršno opletanje z vihravo retoriko tipa “izdajalci naroda” in “obramba domovine”, ki smo mu priča v teh dneh.
Obdobje osamosvojitve si zasluži pošteno obravnavo in primerno predstavitev, kot tudi velja za vsako drugo zgodovinsko obdobje. Da se lahko to zgodi, je napočil čas, da skrb za naš skupni zgodovinski spomin dokončno prepustimo zgodovinarjem, muzeologom in ostali stroki, namesto da se ga vedno znova izkorišča za ozkogledne in politikantske cilje.
