Ministrstvo za delo si prizadeva za dvig minimalne plače. Tokrat je dvig še posebej pomemben, saj draginja najbolj po žepu udari ravno delavke in delavce z nižjimi dohodki. Zato se odpravljamo na pogajanja na ekonomsko-socialni svet z izhodiščem, da dvig minimalne plače v naslednjih mesecih izvedemo dvakrat: najprej minimalno plačo čimprej dvignemo v skladu z dvigom minimalnih življenjskih stroškov (kar nanese dvig s 778,40 € na 803,80 € neto), nato pa jo v januarju uskladimo še z inflacijo.
Občutna rast cen, predvsem na področju osnovnih življenjskih potrebščin, pomeni ogromen pritisk na revna gospodinjstva, saj se ravno izdatki za hrano in druge osnovne dobrine povečujejo veliko hitreje od povprečne rasti cen. K letošnji inflaciji je tako največ prispevalo ravno zvišanje cen hrane (14,4 %) in stroškov, povezanih s stanovanji (16,2 %).
Revne družine tudi statistično največ denarja namenjajo za hrano, ogrevanje, najemnine, elektriko in druge osnovne dobrine. Gospodinjstva v najnižjem dohodkovnem razredu za hrano in pijačo porabijo 22 % svojih plače. Če prištejemo še vzdrževanje stanovanja, pa so porabili že 45 % svojega celotnega mesečnega dohodka.
Zaradi naraščajoče inflacije je vedno več delavk in delavcev, ki se preživljajo s svojim delom, pristalo med revnimi zaposlenimi. Delavci na minimalnih plačah so v času draginje vse bolj pogosto za pomoč primorani prositi dobrodelne organizacije ali zaprositi za socialno pomoč.
Dvig minimalne plače pa ne koristi zgolj delavkam in delavcem. Skladno z dvigom minimalne plače se bo uskladila tudi višina minimalne urne postavke za delo dijakov in študentov in višina minimalne urne postavke za občasno in začasno delo upokojencev.
Poleg tega, da zaostajajo za inflacijo, plače močno zaostajajo tudi za dobički in produktivnostjo. Rast plač med leti 2017 in 2021 ni dosegla niti polovico rasti neto čistega dobička, močno pa je zaostajala tudi za rastjo neto dodane vrednosti. In ne pozabimo: dobički premožnejših praviloma gredo v varčevanje in luksuzno potrošnjo, (kot je kopičenje stanovanj). Rast minimalne plače pa pomeni, da si bodo delavke in delavci lahko privoščili kritje najnujnejših vsakodnevnih stroškov.
V situaciji, kjer draginja nažira delavske plače, je dvig minimalne plače ne le pravičen, ampak tudi nujen ukrep.
