Državni zbor danes odloča o prepovedi referenduma proti nakupu oklepnikov Boxer, ki smo ga sprožili v Levici (in v zgolj nekaj dneh zbrali potrebne podpise za začetek referendumske pobude).
Minister Tonin se izgovarja, da referendum ni dovoljen, saj da ni govora o nakupu oklepnikov, ampak o priključitvi organizaciji za nakup orožja OCCAR. Zavrnitveni referendumi o zakonih, s katerimi država sklepa mednarodne pogodbe, pa da niso dovoljeni.
Pustimo za trenutek ob strani, kaj o slovenski demokraciji pove dejstvo, da se navadnemu državljanu preprečuje izraziti politično voljo o tem, v katerih mednarodnih organizacijah želimo ali ne želimo biti člani.
Nakup oklepnikov v resnici ni nikakršna mednarodna pogodba, ki bi bila primerljiva s priključitvijo Evropski uniji ali Združenim narodom ali, če hočete, NATO paktu. Je zgolj nakupovalni listek, na katerem piše 56 oklepnikov nemškega proizvajalca ARTEC, GmbH za predvidoma 412 milijonov evrov (kar je že 2-3x več kot v času Cerarjeve vlade).
To je mogoče dobra novica za Nemčijo, nikakor pa ne za Slovenijo. Če bi bilo Mateju Toninu mar za ogroženost Slovenije, potem bi teh 412 milijonov evrov porabil za gradnjo najemnih stanovanj ali skrajševanje čakalnih dob v *javnem* zdravstvu ali za pomoč ljudem v času splošne draginje.
Ampak v resnici mu ne gre za varnost, ampak za hlapčevanje tujim diplomatom in generalom. Zato zahtevamo referendum, na katerem bi prebivalci jasno pokazali, kaj si mislijo o Toninovih prioritetah. Stop rekordnemu zapravljanju za orožje v najslabšem možnem trenutku!
