Vprašanje pristopa dveh držav, treh, ene, nobene, Zvezi Nato ni zgolj vprašanje samoodločbe, ampak ima seveda druge implikacije. Vsi zelo dobro poznate stališče Levice do Nata. Poznate naše stališče do njegovih dejanj v preteklosti. In mislim, da mi ga ni treba podrobno razlagati.
Bom pa povedal tri stvari. Prvič, in to ne boste od mene slišali prvič, zelo verjetno niti ne zadnjič. Nato ni nobena obrambna zveza. Nato nikoli ni bil obrambna zveza in zelo verjetno nikoli ne bo.
Če pogledamo samo v zadnjih 30 letih, ko je Nato zelo verjetno izgubil vsak smisel za obstoj, po razpadu vzhodnega bloka in se sprehodimo od zahoda proti vzhodu, lahko naštejemo bombe, ki so padale nad Libijo, nad Jugoslavijo, nad Afganistanom, nad Irakom, nad Sirijo, pa še kje, ki niso bile bombe, ki bi služile obrambi, ampak so bile bombe, ki so imele zelo jasen cilj, in to je destabilizacija določenih držav, s katerimi se največje velesile članic Nata ne strinjajo. Posledice, veste, kakšne so. Uničene države. Ljudje brez streh nad glavo. Na tisoče mrtvih.
Druga stvar, ki me pri pristopu Švedske in Finske moti, so pogoji, v katerih se je zgodil. Predvsem sporazum med Švedsko in Turčijo, ki je v bistvu omogočil članstvo te države na plečih kurdskega ljudstva. Kurdskega ljudstva, ki je pod pritiski, razdeljeno med tri države, pod pritiski turških oblasti zdaj že desetletja, nad katerim se izvaja etnično čiščenje, nad katerim se izvaja vsakodnevno nasilje, nad kateri se izvaja prepoved političnega delovanja.
Tretja stvar, legitimnost. Tako Finska kot Švedska sta se odrekli temu, da bi državljanke in državljani odločili, ali naj pristopijo k Natu. Finski predsednik je preprosto dejal, ker je nek časopis objavil eno anketo, da ni potrebe, da bi ljudje o tem odločali, in da bo to parlament naredil sam. Enako je storil švedska predsednica vlade, ki je preprosto rekla, da so preveč resni časi, da bi ljudje o tem odločali. Tako da, ti dve odločitvi, ne glede na to, da je to vprašanje samoodločbe, nimata minimalne demokratične legitimnosti za to da bi jih lahko zlahka sprejeli.
Številni so ali pa smo poudarjali kako pomembna oblika demokracije je referendum, kako pomembno vlogo bi morali imeti ljudje pri oblikovanju skupnih stvari, pri upravljanju z družbo. Tako, da iz teh vidikov seveda v Levici tega pristopa ne moremo podpreti. Mislimo, da gre za napačno pozicioniranje do vprašanj, ki se dogajajo v današnjem svetu in ta vprašanja in te okoliščine so resne. Toliko resne, da v bistvu krojijo podobo našega sveta ne samo v naslednjem letu ali dveh, ampak v zelo dolgem obdobju srednjeročno in dolgoročno.
Vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec
