
Poslanska skupina Levica je na predsednika Odbora za zunanjo politiko in predsednika Odbora za obrambo naslovila zahtevo za sklic nujne skupne seje, na kateri bi obravnavali nesorazmerno povečevanje izdatkov za vojsko in oboroževanje ter njegov vpliv na druge družbene prioritete.
Pod pretvezo krepitve obrambe Evropske unije in Nata se pospešeno sprejemajo odločitve, ki vodijo v novo oboroževalno tekmo in ogrožajo socialno varnost prebivalk in prebivalcev Slovenije. Najnovejše pobude na ravni EU, kot je predlog o skupnem zadolževanju za vojaške namene in zahteve za dvig BDP za orožje, pomenijo nadaljnje spodkopavanje javnih sredstev, ki bi jih morali nameniti za zdravstvo, izobraževanje, socialno varnost in podnebne ukrepe.
Dr. Matej T. Vatovec: “Zahteve iz bele knjige o evropski odpornosti so nesprejemljive. V času, ko bi morali reševati socialne in podnebne krize, nas vodijo v novo oboroževalno tekmo. Brezglavo povečevanje izdatkov za orožje ne bo prineslo varnosti, ampak le več napetosti in konfliktov. Najmanj, kar je v takšni situaciji nujno, je odprta in poštena javna razprava.”
Zagovorniki oboroževanja, ki ga predstavljajo kot jamstvo za varnost in stabilnost Evrope, jo v resnici lahko pahnejo v propad. Zakaj? Zato ker so finančni ukrepi v višini 800 milijard evrov ter zahteve po treh ali celo več odstotkih BDP za orožje zagotovilo, da bo skrajna desnica zlorabila gnev ljudi, ki jih bodo prizadele nedostopne javne storitve, uničena delovna mesta in izgubljene priložnosti. Vse to, čemur smo priča že danes, a še v hujši obliki. Takšna Evropa bo razpadla pod pritiskom rastočih nacionalizmov in fašizmov – ki jih bodo propagandno, organizacijsko in finančno podprli Trump, Musk ali Putin, kadarkoli bo to v njihovem interesu, tako kot so jih že doslej.
Varnost, kot jo zagovarja Levica, ni ista kot varnost, ki nam jo vsiljujeta EU in NATO, kjer se vse zreducira na oboroževanje. Ne smemo se slepo podrejati logiki militarizacije družbe – namesto tega moramo sprejeti ukrepe, ki bodo ljudem dejansko zagotovili varnejše in dostojnejše življenje.
Najprej moramo storiti vse, kar je v naši moči, da ustavimo vojne okoli Evrope. Vojaške rešitve, ki v preteklosti niso prinesle miru, ga ne bodo niti danes. Zato mora biti stališče Slovenije v Bruslju jasno. Namesto vedno novih načrtov za oboroževanje in militarizacijo je treba v mednarodne odnose vrniti pogajanja in diplomacijo. Ob tem ne smemo spregledati drugih ključnih groženj – nujno je sprejeti ambiciozen podnebni načrt, ki bo zaščitil prihodnje generacije pred ekološkim zlomom. Na koncu dneva pa varnost za vsakega posameznika pomeni nekaj povsem drugega: dostojno plačano delo, možnost plačila položnic, dostopno zdravstvo, kakovostno izobraževanje in streho nad glavo.
Slovenija se je že zavezala k povečanju izdatkov za vojsko, kljub temu da prebivalke in prebivalci vse bolj občutijo posledice draginje. V Levici smo prepričani, da dodatno trošenje za oboroževanje ne odraža dejanskih potreb in prioritet prebivalcev. Po javnomnenjski anketi, ki jo je NATO izvedel julija lani v vseh državah članicah, je povečanje vojaških izdatkov v Sloveniji podprlo le 27 odstotkov prebivalcev. Poleg tega ima Slovenija med vsemi članicami Nata najnižji delež državljanov, ki menijo, da bo zavezništvo v prihodnosti ključno za varnost države. Anketa Ninamedie iz aprila lani pa razkriva, da dodatno oboroževanje in pomoč Ukrajini podpira zgolj 13,1 odstotka prebivalcev.
Vsaka odločitev o obrambni politiki mora biti skrbno pretehtana in sprejeta na demokratičen način. To pomeni, da je ključno, da se o njej izvede široka javna razprava, vključno s posvetovalnim referendumom.
Dr. Matej T. Vatovec: “V Levici zavračamo zahteve po povečanju obrambnih izdatkov, saj so neutemeljene in škodljive. Na nujni seji predlagamo, da obrambni izdatki ne presežejo trenutnih 1,5 % BDP. Prav tako poudarjamo, da je pred kakršnokoli odločitvijo o dodatnem trošenju za orožje nujno izvesti posvetovanje z državljankami in državljani.”
Zato predlagamo, da odbora sprejmeta naslednje sklepe:
- Odbora zavračata dodatno povečevanje izdatkov za vojsko na račun zdravstva, izobraževanja in socialne varnosti.
- Odbora pozivata Vlado RS, da se zavzame za mirovna pogajanja med Ukrajino in Rusijo ter ponovno vzpostavitev dialoga med EU in Rusijo o varnostnih mehanizmih.
- Odbora pozivata Vlado RS, da pri odločitvah o vojaških izdatkih upošteva javno mnenje ter omogoči širšo javno razpravo in referendum.