Matej T. Vatovec razloži, kaj je to pravica do pozabe in zakaj ima lahko pomemben vpliv na življenja številnih med nami.
Zakon, ki ga danes predlagamo, prepoveduje bankam in zavarovalnicam, da bi pri sklepanju življenjskih zavarovanj in nepremičninskih kreditov ponujale slabše pogoje osebam zaradi prebolelosti raka (po sedmih letih), okužbe z virusom HIV ter okužbe s hepatitisom C.
Za te oblike zdravstvenih stanj namreč banke sklepajo, da močno vplivajo na kreditno sposobnost posameznice ali posameznika – in to kljub temu, da je medicinska znanost napredovala že do te mere, da je to trditi popoln nesmisel.
Banke in zavarovalnice so si v preteklosti na podlagi statistično dokazljivih trendov in znanja medicine vzele pravico upoštevati ta zdravstvena stanja, danes pa jih je treba na podlagi prav tako statistično dokazljivih trendov in istega znanja medicine z zakonom prisiliti, da jih nehajo upoštevati. Raglja se sama od sebe pač vrti samo v eno smer, kaj ne?
Čeprav naj bi bili vsi enakopravni, se ta privid za marsikoga razblini pri stanovanjski problematiki. Čeprav oseba redno in vestno plačuje pogosto oderuško najemnino, za banke pač ni kreditno sposobna za nakup stanovanja, primernega zase in za svojo družino. To je nam vsem znana prepogosta zgodba.
V Levici zakon pozdravljamo, vidimo pa ga tudi kot še en dokaz, da ne moremo zaupati prostemu trgu in finančnim institucijam, da razrešujejo eno od njenih najpomembnejših ustavnih nalog – ustvarjanja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. To lahko reši le država sama, z gradnjo in razvojem javnih neprofitnih najemnih stanovanj, česar smo se v tem mandatu v Levici tudi končno lotili.
