V Levici podpiramo predlog društva Srebrna nit za uvedbo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Razloge predstavi dr. Luka Omladič, filozof z dolgoletno prakso ukvarjanja z različnimi vidiki etične filozofije.
Ne samo, da pomoč pri prostovoljnem končanju življenja ni uboj ali celo umor, ampak prav nasprotno – je najbolj etična potrditev avtonomije, svobode in pravice do dobrobiti trpečega posameznika.
Gre za pomoč osebi, ki zaradi bolezni izredno trpi; ki nima na razpolago drugih načinov, da bi ustrezno ublažila trpljenje; in ki se za končanje življenja odloči iz vidika svoje dobrobiti, ki je prenehanje neznosnega trpljenja. S tem omogočamo osebi, da se odloči za končanje življenja, kar je njena legitimna odločitev, potrditev svobode glede odločanja za lastno dobrobit v pogojih neznosnega in nerešljivega trpljenja.
Ali bi bi zakonska ureditev pravice do prostovoljnega končanja življenja, posegla v človeško dostojanstvo oziroma dostojanstvo osebe, kot trdijo nekateri? Argumenti so običajno naslednji:
1) Ali bomo s tem razvrednotili nedotakljivost človeškega življenja?
Ampak bistvo človeškega življenja ni v njegovi nedotakljivosti, ampak natančno v afirmaciji avtonomije, svobode in dobrobiti tega življenja. Natanko to je etični smisel omogočanja prostovoljnega končanja življenja.
2) Ali bomo s tem odprli pot za zlorabe (evtanazija je obstajala v nacistični Nemčiji)?
Potrebno je prebrati predlog zakona! Največja pozornost je namenjena prav temu, da se ugotovi volja in upravičenost osebe, ki želi uveljavljati pravico. Varovalke so številne in umeščene na različne ravni presoje. Prav tako so utemeljene na preučitvi praks držav, ki imajo podobne zakone že dlje časa. Naključno ali ne, so to prav države, ki imajo zgodovinsko največjo tradicijo človekovih pravic ter vrednost svobode in avtononomije.
3) Ali bomo silili zdravnike v ravnanje proti zdravniški etiki in vesti?
Velika večina primerov prostovoljnega končanja življenja se nanaša na omogočanje samostojnega dejanja prekinitve življenja . V vseh primerih pa ostaja absolutna svoboda medicinske osebe, da se po svoji vesti odloči, ali bo v procesu sodelovala, ali ne – na katerikoli točki.
4) Ampak trpljenje znamo danes v medicini blažiti na druge, paliativne načine.
Paliativa in pravica do prostovoljnega končanja življenja se ne izključujeta. Razvijati moramo dostop in standarde paliative, hkrati pa omogočiti pravico do prostovoljnega končanja življenja. Tu ni – ne bi smelo biti – nasprotja in kontradikcije. Posameznik pa je tisti, ki lahko izbere med nadaljevanjem paliative in pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja.
