»Ni čas tisti, ki prinese pozabo, ampak okoliščine.
Ob spomenikih se vedno vprašam, koliko časa terja pozaba. Po kolikšnem času pozabimo usode, grozote, tragedije 1.150 borcev, talcev in žrtev, ki jim je okupator skrajšal življenje in so pokopani v grobnici pri Žužemberku.
Če pogledam čez našo zahodno mejo, bi rekel, da 100 let – 100 let od Mussolinijevega pohoda na Rim, namreč Italija dobiva prvo vlado, ki odkrito koketira s fašizmom. A v resnici ni čas tisti, ki odloča, pač pa sta jeza in spomin.
Giorgio Meloni sta na oblast pripeljali jeza in pozaba, ker koketiranje s fašizmom ni bilo mogoče, dokler je tam obstajala levica in z njo splošen političen dogovor, da je fašizem nesprejemljiv.
Zato je v našem spominjanju tudi opozorilo: nikoli več. A to opozorilo, ki ga izrekam, ni bojni klic, pač pa poziv, da se s krizami da spopasti na dva načina. Lahko z jezo, ki preraste v konflikt, ali celo kaj hujšega, lahko pa s solidarnostjo. In fašizem se najlažje premaga tako, da s spominjanjem in solidarnostjo preprečujemo, da bi sploh nastal.
Sedanjost je težavna, poziv nikoli več pa je poziv, naj bo prihodnost solidarna.«
– Luka Mesec na žalni slovesnosti ob grobnici NOB na Cviblju, Žužemberk
