Luka Mesec: Revija Reporter me je danes (sramotilno) dala na naslovnico, ker sem se odločil za tožbo proti njihovemu kolumnistu dr. Boštjanu M. Turku.
Turka tožim, ker je prekršil prvo pravilo, ki se ga šestnajstletniki naučijo na prvi uri debatnega krožka: nikoli se svojega nasprotnika ne loti “ad Hitlerum”, se pravi ne primerjaj ga s Hitlerjem.
Turk je namreč, po oblikovanju vlade pri kateri je pomagala Levica in mu ni všeč, zapisal da ima “Luka Mesec ambicije kot Adolf Hitler” in da je “Slovenija le nekaj korakov stran od noči dolgih nožev, ko bodo rjavosrajčni mesečniki (oblačijo se v kombinacije uniform, ki spominjanjo tako na naciste kot kitajsko kulturno revolucijo) začeli odstranjevati nasprotnike. Ni vprašanje ali se bo to zgodilo, ampak kdaj.”Tega se ne dela, prvič, ker to uniči možnost vsakršne demokratične razprave. Ko nekoga primerjaš s Hitlerjem, si ga primerjal z absolutnim zlom. Ko Levico skušaš pred bralci diskreditirati tako, da si izmisliš, da se njeni člani oblačijo v nacistične uniforme in da jih bodo prišli poklati, bralcem sporočiš, da se s člani Levice ne pogovarja. Noža se ne ubraniš z besedami, ampak – z nožem. Če to razumejo osnovnošolski debaterji, bi moral razumeti tudi univerzitetni profesor M. Turk.
In tega se ne dela, drugič, zato ker izenačevanje vsakega pojava, ki ti ni všeč, z nacizmom, holokavstom, Hitlerjem, popolnoma izniči pomen teh pojmov. Lep primer je fašizem: ta je bil tako dolgo v splošni rabi kot žaljivka, da danes, ko imamo spet opravka s fašiisti, teh sploh ne moremo več opisati z besedo fašist!
Govorim iz izkušenj, sočasno s tole tožbo sem namreč prejel kazensko ovadbo Bernarda Brščiča, ki pravi, da sem ga užalil, ker sem mu rekel fašist. Pa čeprav je za Reporter leta pisal pamflete, navdahnjene z “znanstvenim” rasizmom, antisemitizmom, nacističnimi teorijami zarote (npr. o hazarskem izvoru judov).Skratka, znašel sem se v dveh tožbah; največji izkupiček bo, če se bo zaradi njiju vsaj malo dvignila raven političnih razprav pri nas.
