Založništvo in knjigotrštvo v Sloveniji se soočata z drastičnimi spremembami bralnih navad, nižanjem sredstev in slabljenjem panoge. Od časa krize se je promet založniške panoge prepolovil, število izdanih knjig se je zmanjšalo za petino, sredstva Javne agencije za knjigo pa so se skrčila za 30 odstotkov. Prav tako so se znižala sredstva za odkup novega gradiva v knjižnicah. Ukrepi za izboljšanje položaja pisane besede so nujni. V Levici bomo zato na jutrišnjem Odboru za kulturo predlagali sklepe, ki smo jih uskladili z Ministrstvom za kulturo. Prvič, uvedbo dodatne znižane 5 % stopnje DDV za knjige, časopise in periodične publikacije ter njihove elektronske različice. Drugič, več proračunskih sredstev za delovanje Javne agencije za knjigo in dejavnost javnih knjižnic, pripravo ukrepov za izboljšanje dostopnosti knjig in promocijo branja. In tretjič, dodatne aktivnosti na ravni EU, ki bi omogočile uvedbo ničelne stopnje DDV za knjigo.
Ne podcenjujmo pomena knjige
Knjiga je od nekdaj predstavljala mesto poglobljenega razmisleka in družbene kritike, prav tako pa vživljanja v druge, nam neznane svetove in izkušnje. A izdanih knjig je v Sloveniji vsako leto manj, avtorji vse težje izdajajo svoja dela, bralcem pa so knjige vse težje dostopne. Od leta 2009 do 2017 se je število v Sloveniji izdanih zmanjšalo za petino, z 6.953 na 5.627, prav tako upada prodaja (od krize se je promet založniške panoge zmanjšal za polovico). Vzporedno s tem padajo tudi bralni dosežki prebivalcev in prebivalk, kar je pokazala raziskava PIAAC v letu 2016, ki je ugotovila, da četrtina odraslih slovencev težko razume celo preprosta besedila.
Odziv države je bil doslej neprimeren. Po krizi so tudi knjigo doleteli varčevalni ukrepi in Javna agencija za knjigo ima kar 30% manjša sredstva kot leta 2010. Država mora ponovno začeti investirati v knjigo in sprejeti ukrepe, ki bodo založbam in avtorjem omogočili izdajo knjig ter povečali dostopnost in prodajo.
Za kvalitetno in verodostojno novinarsko in raziskovalno delo
Knjiga, časopisi in periodični tisk so hrbtenica intelektualnega življenja vsake sodobne družbe. Padec prodaje časopisov in druge periodike, predvsem njihovih tiskanih naklad zmanjšuje prihodke v tej panogi in s tem kakovost novinarskega in raziskovalnega dela, kar ima negativne posledice za razvoj in obseg kritične misli in oblikovanje verodostojnih in poglobljenih prispevkov. Razvoj digitalnega trga vodi medije v odstopanje od temeljnih profesionalnih načel, ki zapovedujejo preverjanje posredovanih vsebin. Splošni interes narekuje družbo kakovostno informiranih, ozaveščenih in kritičnih posameznikov, ki lahko sodelujejo v demokratičnih procesih in zahtevajo odgovornost politične in druge oblasti. To pa terja strokovnost, čas in stroške. Brez ustreznih ukrepov, ki bodo omogočili tako finančno stabilnost kot strokovno neodvisnost, bo novinarsko delo nazadovalo, s tem pa bo nazadovalo tudi intelektualno življenje slovenske družbe.
Rešitev: super znižana stopnja DDV
Številne države Evropske unije knjigo spodbujajo tudi z davčno politiko. Izkoriščajo možnost dodatne znižane stopnje DDV za knjigo. Nekaj odstotkov za državni proračun ne pomeni veliko, veliko pa bi pripomoglo k popularnosti knjig.
Zato v Levici predlagamo Vladi RS, naj v novelo Zakona o davku na dodano vrednost, ki je že v javni obravnavi, vključi uvedbo nove 5 % stopnje DDV za knjigo, časopise in periodične publikacije. Predlagamo da se enaka davčna stopnja uvede tudi za e-knjige, časopise in periodiko. Lanskega novembra je namreč Evropska unija sprejela Direktivo EU 2018/1713, ki omogoča nižjo davčno stopnjo in izenačitev obdavčitve fizičnih in elektronskih knjig.
Znižanje stopnje predvideva tudi besedilo koalicijskega sporazuma, ki ga je Levica uskladila s koalicijo, kjer je zapisan ukrep ničelne stopnje DDV na knjigo. Vendar zakonodaja EU trenutno ne dopušča takega ukrepa, zato se bo za ničelni davek na kjigo potrebo boriti na ravni EU.
Luka Mesec: “Knjižni in časopisni trg sta v Sloveniji premajhna, da bi lahko preživela brez pomoči države. V krizi sta utrpela dodatne izgube, številni slovenski časopisi in revije so na robu finančnega zloma. Prodaja časopisov se je med letoma 2012 in 2016 zmanjšala kar za 27%, založniška dejavnost pa je po krizi upadla za polovico, s 120 milijonov na zgolj 60 milijonov. Če hočemo obdržati slovensko knjigo in tisk, ki predstavljata intelektualno hrbtenico družbe, bo morala država te dejavnosti podpreti. Zato v Levici predlagamo, da se za časopise, knjige in periodične publikacije uvede super znižana, 5% stopnja DDV.”
Rešitev: več proračunskih sredstev za knjigo in promocijo branja
V Levici predlagamo Vladi RS, naj v proračunih za leti 2020 in 2021 predvidi dodatna sredstva za delovanje Javne agencije za knjigo, ki je še danes prejema manj sredstev kot pred krizo. Zakrpanje te luknje bo omogočilo agenciji, da zagotovi pogoje za večjo dostopnost knjige, dvig zavesti o pomenu knjige in branja za posameznikov in družben razvoj ter omogočila večjo prepoznavnost slovenskih avtorjev, ki delujejo na področju leposlovja in humanistike v mednarodnem okolju.
Predlagamo tudi več sredstev za delovanje javnih knjižnic, ki se soočajo s pomanjkanjem sredstev in so ključne za razvoj pisane besede in v lokalnem okolju. Za izboljšanje dostopnosti knjig in promocijo branja predlagamo Ministrstvu za kulturo, da pripravi nabor ukrepov in jih do konca leta predstavi Odboru za kulturo.
