Rezultati nedavne švicarske študije so pokazali, da se bodo do leta 2050 temperature v večini svetovnih mest močno povišale. Najbolj drastične spremembe se obetajo Ljubljani, kjer naj bi bil najtoplejši mesec toplejši za kar 8 stopinj Celzija, medtem ko naj bi se povprečna letna temperatura dvignila za 3,5 stopinje Celzija. Ljubljani in celotni Sloveniji podnebne spremembe prinašajo več vročinskih valov in sušnih obdobij, hkrati pa tudi več neurij, toče, poplav in drugih ekstremnih vremenskih pojavov, kakršnim smo v zadnjem času vedno pogosteje priča.
V Sloveniji se še ne zavedamo posledic, ki jih lahko prinese podnebna kriza. Namesto da bi z investicijami podpirali železnice, načrtujemo širitev ljubljanske obvoznice. Namesto da bi vlagali v obnovljive vire energije, subvencioniramo fosilno energijo. Namesto da bi se trudili postati ogljično nevtralni, ne sledimo niti premalo ambicioznim, vendar sprejetim zavezam o zmanjševanju izpustov plinov.
Rešitev ni v prenašanju odgovornosti na posameznice in posameznike. Z zmanjšanjem porabe plastične embalaže, uporabo javnega prevoza in kupovanjem izdelkov z ekološkimi certifikati ne bomo ustavili podnebnih sprememb. Hkrati takšno prenašanje odgovornosti zamegljuje pogled na to, kdo je dejansko odgovoren za podnebno krizo – in kdo lahko vpliva na njeno reševanje.
To so nadnacionalne korporacije, ki dobro vedo, kakšne so posledice njihovega delovanja, vendar se ne bodo zaustavile, ko gre za kovanje dobičkov. In to so vlade držav, ki nimajo ne vizije ne politične volje za kakršenkoli premik v smeri večje ekološke pravičnosti. Ta bo namreč terjala tudi spremembo političnoekonomskega sistema.
