Levica Ljubljana: Eno leto po padcu Roga: Pomen avtonomnih skupnosti in družbene kritike

Na današnji dan pred enim letom je padla Avtonomna tovarna Rog. V zgodnjih jutranjih urah so varnostniki zasebnega podjetja po naročilu ljubljanske mestne uprave na čelu z županom Zoranom Jankovićem vstopili na območje nekdanje tovarne koles, iz nje nasilno pregnali uporabnike in uporabnice, začeli s praznjenjem in uničevanjem prostorov ter zaplembo osebnih predmetov glasbenikov, umetnikov, telovadcev in drugih uporabnikov. Na miroljubne podpornike in podpornice ohranitve AT Rog, ki so se kmalu po začetku izgona začeli zbirati pred tovarno, je oblast poslala policiste v polni bojni opremi; nekaj protestnikov in protestnic je zaradi uporabe prisilnih sredstev, solzivca in policijskega nasilja moralo celo poiskati zdravniško pomoč.

Nataša Sukić, poslanka in bivša mestna svetnica Levice je takrat zapisala: »Najprej je treba razjasniti, kaj se je danes v resnici zgodilo. Danes bagri rušijo prostor avtonomne in alternativne kulture, prostor, kjer so se znotraj Socialnega centra Rog odpirala pomembna družbena vprašanja, ki jih ni odpiral nihče drug – recimo vprašanje prekarnosti, položaja nevidnih delavcev sveta (migrantskih delavcev) itn.; prostor, kjer so se so se odvijali alternativni kulturno-umetniški eksperimenti in akcije, kjer se je ostrila kritična misel; prostor, ki je ponujal kreativno okolje in socializacijo mladim, takšno, ki jim je omogočala dvig nad neko brezbarvno povprečnostjo. Kam bo odslej še lahko hodil tisti del mladine, ki sanja razsvetljenske ideje in ideale?«

In kje smo leto dni po padcu Roga? Posameznice in posamezniki ter kolektivi, ki so delovali v AT Rog in pogosto namesto lokalne skupnosti in države opravljali naloge socialne države, so morali najti nove prostore za svoje delovanje. Rogovska skupnost živi in se razvija dalje; a prostor za alternativne in avtonomne družbenopolitične, umetniške, glasbene in športne prakse se še naprej krči. Vlada Janeza Janše nima posluha za kakršno koli družbeno kritiko; še več, kritične in neodvisne glasove na vseh področjih želi na vsak način utišati. Tudi mestna oblast na prvo mesto namesto potreb prebivalcev in prebivalk še vedno postavlja interese kapitala; proti nedopustnim posegom v številne družbene podsisteme s strani aktualne državne oblasti pa se oglaša le priložnostno, ko to prinaša politične točke. Središče Ljubljane se še naprej gentrificira in turistificira; ta proces naj bi s širitvijo Hostla Celica in gradnjo nove parkirne hiše v kratkem zajel tudi področje zadnje avtonomne cone v Ljubljani – Metelkove. Da župan ni pripravljen prisluhniti lokalnemu prebivalstvu, nakazuje tudi aktualni primer načrtovanih pozidav javnih površin v šišenski soseski 6. Osebnega zdravnika v Ljubljani ni več mogoče dobiti; testirno mesto za PCR testiranje bo čez kak teden ali dva že v kaki drugi občini, v Ljubljani pa bodo z javnim denarjem to počeli zasebniki. Mesto s svojim stanovanjskim skladom še vedno ne rešuje vedno hujše stanovanjske krize; okoljska in prometna politika pa sta v zadnjem času popolnoma pozabljeni.

V takšni situaciji so avtonomni prostori ter skupnosti družbenokritičnega delovanja in preizpraševanja trenutnega družbenega sistema neprecenljivega pomena, če želimo doseči spremembe na bolje, v korist prebivalcev in prebivalk Ljubljane in Slovenije. Zato v Levici pozdravljamo in podpiramo nadaljnje aktivnosti uporabnikov in uporabnic AT Rog ter razvoj in delovanje iniciativ, kot sta Ljubljana odprto mesto in Glas ljudstva. V letu volitev tako na državni kot na lokalni ravni pa se tudi mi ponovno zavezujemo k nadaljnji borbi za zeleno, pravično in solidarno družbo!

Deli.