Danes smo v Levici preprečili poskus vlade, da bi s spremembo Zakona o davku na tonažo odpisala 6 mio EUR davka nemškemu kapitalistu Petru Doehleju, lastniku Splošne plovbe. Vlada je ukrep zakamuflirala v nacionalni interes in pozvala poslance, naj podprejo »našega ladjarja«.
Vladni predlog, ki so ga želeli skozi parlamentarno proceduro spraviti po skrajšanem postopku, je bil brez pretiranega nasprotovanja drugih strank potrjen na odboru, prestal pa je tudi drugo obravnavo. Šele danes, na tretji obravnavi, so ostali poslanci končno prisluhnili obrazložitvi glasu Luke Mesca. Ta je na škodljivost predloga, ki bi slovenski proračun oškodoval za dobrih 6 milijonov evrov, opozarjal že od samega začetka.
V Levici smo problematizirali tudi dejstvo, da je Splošna plovba »naša« le še po imenu: odkar jo je druga Janševa vlada privatizirala, gre namreč v resnici za nemško privatno podjetje. Hčerinski podjetji Splošne plovbe sta, denimo, registrirani na Maršalovih otokih oziroma v Liberiji (gre za znani davčni oazi), tri četrtine posadk pa je tujih državljanov.
Luka Mesec: “Na upravi Splošne plovbe v Portorožu je menda zaposlenih še 37 ljudi, sicer pa je več kot tri četrtine posadk tujcev. Ladje nosijo slovenska imena, a so registrirana v tujini. Skratka, Splošna plovba je danes manj slovenska kot bo Magna Steyer v Slivnici!”
O čem so poslanci pravzaprav razpravljali na današnji seji? Davek na tonažo je substitut davka na dobiček. Če bi Splošna plovba plačevala slednjega, bi do leta 2006 od dobička odvajala 25-odstotni davek, od takrat do danes pa bi bilo davčno breme zaradi davčnih odpustkov kapitalu še nižje (19 %).
A Splošna plovba se je odločila drugače in izbrala drugo možnost: namesto davka na dobiček je raje plačevala davek na tonažo (približno 50 tisoč evrov davka letno). Na tovrsten “davčni aranžma” pa je (bil) vezan en sam pogoj: v primeru prodaje flote bi moralo podjetje izkupiček reinvestirati v nakup novih ladij. Leta 2012 je Splošna plovba storila prav to – prodala ladje v protivrednosti 6,4 milijona evrov.
Luka Mesec: “Kupnino bi morala družba reinvestirati že takrat, a tega v petih letih, kolikor je znašal rok, ni hotela narediti. In kaj se je zgodilo zdaj? Njeni lobisti so pri vladi zlobirali, da bi podjetje za nazaj opravičili plačila davka. In to je edina vsebina predloga: nekemu nemškemu ladjarju, ki ima premoženje v vrednosti 8 milijard evrov, bi vlada oprostila 6,4 milijona davka v Sloveniji, in to za nazaj! Manever smo še pravi čas zaznali in preprečili.”
