Spolno nadlegovanje in nasilje je strukturni, in ne individualni pojav. V Sloveniji je spolno nadlegovanje pri delu doživelo 25 odstotkov vseh ljudi. To pomeni, da imamo kot družba resen problem, s katerim se moramo soočiti. V prvi vrsti tako, da se naučimo poslušati in slišati tiste, ki so spolno nadlegovanje in nasilje doživele. Hkrati moramo prisluhniti izkušnjam organizacij civilne družbe, ki se s tarčami nasilja srečujejo in jim dnevno nudijo podporo, ter hkrati naredijo ogromno delo pri preventivnem ozaveščanju. In navsezadnje – pred spolnim nadlegovanjem in nasiljem ne smemo bežati, temveč jima moramo kot družba reči odločen ne in delati konkretne korake, da do njega ne bo več prihajalo. Tudi v kulturi.
Na Ministrstvu za kulturo imamo do spolnega nadlegovanja in nasilja ničelno toleranco. Zato smo se odločili, da v sodelovanju z društvom Mesto žensk zberemo strokovnjake, civilno družbo in deležnike iz kulture iz Slovenije in tujine ter tako ustvarimo skupni prostor, kjer se lahko srečamo, izmenjujemo izkušnje in razpravljamo o bodočih ukrepih.
Pri tem se moramo zavedati, da sta spolno nadlegovanje in nasilje najbolj groba, a nikakor edina izraza neenakih razmerij moči. Zato je o njima potrebno razmišljati v širšem kontekstu. Do spolnega nadlegovanja in nasilja prihaja na presečišču različnih neenakosti. Tarče so pogosteje osebe, ki svoje kariere šele začenjajo, so pripadniki in pripadnice manjšin, ali so v različnih oblikah ekonomske odvisnosti. Prekarizacija delovnih pogojev in neenakost spolov tako predstavljata ključna faktorja, ki ustvarjata manj varna delovna okolja.
V naslednjih mesecih bom izvedli pionirsko sektorsko raziskavo, ki se bo specifično ukvarjala z okoliščinami, pojavnostjo in pogostostjo spolnega nadlegovanja v kulturi v Sloveniji. Na podlagi rezultatov raziskav bomo oblikovali ustrezen akcijski načrt preprečevanja spolnega nadlegovanja in nasilja. Skozi zakonske spremembe bo Ministrstvo za kulturo opredelilo vrsto dr ugih ukrepov na področju enakosti spolov in reforme položaja samozaposlenih in drugih delavk in delavcev v kulturi. Ukrepi v smeri urejanja bolniških odsotnosti, primerljivega plačila in pogojev vstopanja ter ohranjanja statusa in socialnih ter delavskih pravic so namreč ključni za odpravljanje prekarnosti.
Marsikaj pa lahko storimo že danes. Zakonodaja delodajalcem nalaga, da morajo sprejeti ukrepe za preprečevanje in obravnavo spolnega nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu. Z jasnimi protokoli, ozaveščanjem in odrekanjem tolerance do kakršnegakoli spolno pogojenega nadlegovanja lahko ustvarjamo okolje, kjer bo do nasilja težje prihajalo. Skupaj z bojem proti neenakosti na vseh ravneh bomo tako gradili varnejše in bolj vključujoče delovno okolje v kulturi za vsakogar.
