Koga sploh brigajo potrošniki?

SPOROČILO ZA JAVNOST

Vzpostavitev mehanizma alternativnega reševanja potrošniških sporov, ki ga je danes z Zakonom o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, je ilustracija, da so pravice potrošnikov  izjemno podhranjene, pogosto tudi zavestno zanemarjene. Potrošniki v Sloveniji imajo med vsemi državami članicami Evropske unije najnižjo stopnjo zaupanja v javne institucije, kar je pokazala raziskava Evropske komisije iz letošnjega septembra.

Namesto mehanizma, ki bi zaščitil potrošnike, se bo ustvarila nova poslovna dejavnost, ki bo služila na nesreči potrošnikov oz. kršenja njihovih pravic. Ker zakon ne določa kdo bodo izvajalci, kakšne postopke bodo izvajali in kakšne bodo posledice odločitev, je jasno, da bo posledica zmeda in neučinkovitost – dobili bomo področje, ki kar kliče po zlorabah.

Odgovor ministrstva, da bo stvari uredil trg, kaže kako slabo je zakonodaja pripravljena in kako močno je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo potopljeno v neoliberalno ideologijo. Zakon namreč določa, da izvajalec lahko zaračuna pristojbino do višine 20 evrov, kar pomeni, da bo izvajanje reševanja sporov postala komercialna dejavnost, ne pa mehanizem za zagotavljanje pravic potrošnikov.

V Združeni levici smo predlagali dva amandmaja – poleg znižanja pristojbine na max. 20 evrov, kot je predlagala Zveza potrošnikov Slovenije, smo želeli odpraviti mejo 30 evrov, pod katero bi izvajalec pritožbo potrošnika lahko zavrnil zaradi prenizke vrednosti blaga. V razpravi so predlagane spremembe bile pozitivno sprejete le pri enem ali dveh poslancih državnega zbora.

Deli.