Danes je potekala seja Komisije za nadzor javnih financ (KNJF) o škodljivih učinkih vladne davčne reforme na javne finance in dohodkovno in premoženjsko neenakost v Sloveniji, ki je bila sklicana na pobudo Levice. KNJF je sprejel sklepe, da vladna davčna reforma predstavlja prekomerno tveganje za javne finance celotne države, z davčnimi odpustki za bogate povečuje neenakost in pomeni socialno škodljiv in ekonomsko deplasiran odziv na aktualno krizo. Davčna reforma bo skupaj z uvedbo antisocialne kapice povzročila trajen izpad javnih sredstev v višini milijarde evrov letno, kar pomeni da bo v proračunu, pokojninski in zdravstveni blagajni vsako leto milijardo evrov manj za javno šolstvo, zdravstvo, pokojnine in socialno pomoč najšibkejšim. Davčna reforma prinaša velikanske davčne odpustke za menedžerje, predsednike uprav, najbolje plačane odvetnike in zdravnike, najbogatejše upokojence ter nepremičninske barone, ki služijo z oddajanjem nepremičnin. Najslabše plačani delavci in revni upokojenci pa bodo zopet izviseli, saj jim davčna reforma ne bo prinesla niti centa.
Davčna reforma najbogatejšim prinaša ogromne odpustke, najrevnejšim pa ničesar
Učinke davčne reforme lahko ponazorimo na primerih menedžerja, ki prejema plačo v višini 10.000 evrov bruto in delavca na minimalni plači. Medtem ko vsak delavec na minimalni plači za prispevke za socialno varnost odšteje 22,1% svoje bruto plače, bo menedžer zaradi uvedbe antisocialne kapice za prispevke odštel zgolj 13,3% svoje bruto plače. Medtem ko se neto mesečna plača delavca ne bo povečala niti za cent, se bo neto mesečna plača menedžerja povečala za 167 evrov. Če upoštevamo še znižanje stopnje najvišjega dohodninskega razreda iz 50% na 45% in dvig splošne olajšave na 7.500 evrov, pa bo neto mesečna plača menedžerja narastla kar za 711 evrov, dohodek delavca na minimalni plači pa zgolj za 53 evrov.
A to še zdaleč niso edini odpustki, ki jih bodo iz javnih sredstev pridobili najbolje plačani. Vladna reforma bo menedžerju omogočila tudi izplačevanje neobdavčenih božičnic nad povprečno plačo. Delavcu na minimalni plači, ki si v najboljšem primeru lahko obeta par sto evrov božičnice, tudi ta ukrep ne bo prinesel niti centa. Menedžerju pa se bo ob izplačilu božičnice v višini 3.000 evrov neto dohodek povečal še za dodatnih 550 evrov. A tudi to še ni vse. Menedžer si bo lahko prek lastnega podjetja priskrbel novo električno vozilo, na primer novo Teslo po nabavni ceni 100.000 EUR. Po aktualni ureditvi bi moral plačati dohodnino od bonitete za uporabo motornega vozila za zasebno rabo v višini 7.500 evrov na letni ravni, po novem pa mu ne bo treba plačati niti centa.
Ko se bo delavec na minimalni plači upokojil, ga bo na računu pričakala mizerna pokojnina. Zaradi sprememb na področju obdavčitve pokojnin njegova denarnica spet ne bo debelejša niti za milimeter. Menedžer, ki bo dobil pokojnino, o kateri lahko drugi le sanjamo, pa si zaradi uvedbe seniorske olajšave za bogate upokojence lahko tudi v pokoju obeta nove odpustke na račun javnih sredstev. Sedemdesetletnemu upokojencu, ki bo prejemal pokojnino v višini 3.000 evrov bruto, se bo neto pokojnina dvignila kar za 151 evrov mesečno.
Davčna reforma bo izpraznila pokojninsko in zdravstveno blagajno ter državni in občinske proračune
Novela zakona o dohodnini skupno prinaša 789 milijonov izpada javnofinančnih sredstev. Zaradi izpada dohodnine ne bo prišlo zgolj do visokega primanjkljaja v državnem proračunu, temveč tudi do ogromnega izpada davčnih prihodkov občinskih proračunov. 54% delež realizirane dohodnine predpreteklega leta je namreč največji lastni vir financiranja občin. To pomeni, da bodo občinski proračuni po letu 2025 na letni ravni izgubili 426 milijonov EUR oziroma kar 26% vseh davčnih prihodkov. Poleg tega bo uvedba antisocialne kapice povzročila izpad prihodkov javne pokojninske blagajne v višini 120 milijonov EUR in javne zdravstvene blagajne v višini 70 milijonov EUR.
Vlada bo na račun davčnih odpustkov bogatim in kapitalu izčrpala državni proračun in dolgoročno osiromašila javno socialno in razvojno infrastrukturo celotne države. Zaradi ogromnega izpada davčnih prihodkov se bo morala vlada bodisi dodatno zadolžiti bodisi nadomestiti izpad s krčenjem proračunskih izdatkov, kar pomeni, da se bo skrčil tudi obseg socialne države. Ker storitve socialne države, kot so nadomestila za brezposelnost, otroški dodatki in denarne socialne pomoči, koristijo zlasti najšibkejši državljani, to pomeni, da bo nazadnje prišlo do obsežne redistribucije premoženja od revnih k bogatim. Vsak cent, ki ga bo vlada podarila bogatim, bo cent manj za razvoj javne infrastrukture in socialne države.
Davčna reforma bo poglobila aktualno gospodarsko krizo
Vladne trditve, da bo predvidena razbremenitev stroškov dela pozitivno vplivala na gospodarsko rast, povečala konkurenčnost, ustvarila nova delovna mesta in povečala potrošnjo ter s tem na dolgi rok izničila negativne javnofinančne učinke davčne reforme, so metanje peska v oči.
Zniževanja davkov imajo po oceni Banke Slovenije le »kratkotrajen učinek in se jih ne da uporabiti pri pospeševanju ekonomske aktivnosti na daljši rok«. Nedavne izkušnje kažejo, da nižanje davkov za gospodarstvo kot celoto nima pozitivnih učinkov. Drastični davčni rezi, ki jih je v letih 2005-2007 izvedla prva Janševa vlada, so v času krize slovensko gospodarstvo spravili na kolena. Davčna reforma, zaradi katere so proračuni po letu 2007 izgubili milijardo EUR na leto, je bila eden glavnih vzrokov za poznejšo naglo rast zadolževanja. Učinek davčnih odpustkov, podeljenih v imenu »spodbujanja konkurenčnosti«, je bil nazadnje ravno nasproten. Sledili so varčevalni ukrepi, drago zadolževanje, zmanjševanje porabe in gospodarske rasti. Milijardni račun za davčne odpustke najpremožnejših so nazadnje plačali revni, ki so nastradali zaradi varčevalnih ukrepov.
Predvidenega izpada dohodnine v višini 789 milijonov EUR nikakor ne bo mogoče nadomestiti z ustvarjanjem novih delovnih mest. Da bi lahko s prilivi dohodnine od novih zaposlitev nadomestili takšen izpad, bi morali ustvariti okrog 300.000 novih delovnih mest s povprečno plačo, kar pomeni, da bi se moralo število zaposlenih ob ohranitvi dane ravni plač povečati približno za tretjino. Takšen scenarij je čista znanstvena fantastika. Prav tako je povsem nerealno pričakovati, da bo izpad davčnih prihodkov nadomeščen z večjimi prilivi davka na dodano vrednost zaradi povečanja potrošnje. Znižanje davkov za 900 milijonov EUR bi ob realističnih predpostavkah prihodke iz naslova DDV povečalo zgolj za okrog 100 milijonov EUR.
Komisija za nadzor javnih financ (KNJF) je zato izglasovala naslednje sklepe:
1. Komisija za nadzor javnih financ ocenjuje, da vladni sveženj davčnih zakonov predstavlja prekomerno tveganje za javnofinančno vzdržnost celotnega sektorja država.
2. Komisija za nadzor javnih financ ocenjuje, da bo vladni sveženj davčnih zakonov v največji meri povečal dohodke in premoženje najbogatejših, v najmanjši meri pa najrevnejših davčnih zavezancev in s tem prispeval k povečanju dohodkovne in premoženjske neenakosti v Republiki Sloveniji.
3. Komisija za nadzor javnih financ ocenjuje, da vladni sveženj davčnih zakonov predstavlja neprimeren fiskalni odziv na aktualno gospodarsko krizo.
4. Komisija za nadzor javnih financ predlaga Fiskalnemu svetu, da v roku 30 dni pripravi celovito analizo javnofinančnih učinkov vladnega svežnja davčnih zakonov in jo posreduje Komisiji za nadzor javnih financ.
