Kdor dela za socialno državo, je proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost

V koalicijskem sporazumu vlade Marjana Šarca piše: “Dvignili bomo dodatek za aktivnost za prejemnike denarnih socialnih pomoči, in sicer s ciljem njihove aktivacije ter zmanjšanja pasti revščine.” Danes predsednik vlade na svojem Facebooku “argumentira”, zakaj je treba vztrajati pri kršitvi programa lastne vlade, ukiniti dodatek za aktivnost in s tem globlje v revščino potisniti več kot 24 tisoč ljudi. Pri tem zavaja, saj namesto da bi jasno povedal, da bo ta ukrep najbolj prizadel revne zaposlene in njihove družine, govori o prostovoljcih. In prav tako zavaja, ko piše o drugih socialnih transferjih, ki jih ljudje prejemajo, čeprav ve, da bodo ljudje na slabšem, tako z vidika manjše denarne socialne pomoči kot z vidika manjših skupnih socialnih transferjev. Levica bo nadaljevala z delom proti ukinitvi dodatka za aktivnost, saj je to delo za ohranitev temeljev socialne države.

Zavajanje 1: Ukinitev dodatka za aktivnost bo najbolj prizadela zaposlene, ne prostovoljcev

Marjan Šarec je v svojem FB zapisu ponovno največ govoril o prostovoljcih. Govor o prostovoljcih v kontekstu ukinitve dodatka za aktivnost je zavajanje. Zavajanje je, ker je večina prejemnikov namreč redno zaposlenih ali samozaposlenih. Skoraj 6000 revnih zaposlenih, večina prejemnikov dodatka, si kruh služi s slabo plačanim delom. To so podatki ministrstva za delo, ki dobro ve, da bo z ukinitvijo dodatka tem delavcem in njihovim družinam vsak mesec vzelo do 205 evrov socialne pomoči. Navedbe, ki jih nekritično ponavlja predsednik vlade, da se bo z ukinitvijo dodatka ljudi motiviralo za delo, so zato nesmiselna zavajanja, saj večina prejemnikov že dela, so zaposleni, prejemajo plačo in plačujejo prispevke.

Zaposleni in samozaposleni ne bodo prizadeti samo številčno, ampak tudi v finančnem smislu. Zaposleni za več kot 128 ur mesečno so upravičeni do dodatka v višini do 205 evrov mesečno, zaposleni med 60 in 128 ur in prostovoljci pa do dodatka v višini do 104,5 evra. Veliko večino od 16 milijonov evrov sredstev bo vlada Marjana Šarca privarčevala na plečih revnih zaposlenih in njihovih družin.

Predsednik vlade trdi, da morajo biti do socialne pomoči upravičeni samo tisti, ki s svojim delom ne morejo poskrbeti zase. Ravno revni zaposleni, prejemniki dodatka, so ta skupina ljudi. Zaradi plač, ki ne dosegajo minimalnega dohodka, primernega za preživetje njihovih družin, so upravičeni do tega dodatka, ki jim zagotavlja, da lahko lažje preživijo skozi mesec, da lahko zagotovijo dostojna življenja svojim otrokom. To so ljudje, ki delajo, da lahko njihove družine preživijo.

Predsednik vlade revne zaposlene “motivira” tako, da jim znižuje dohodke za 205 evrov mesečno. Po drugi strani je isti dan, ko so ukinjali dodatek za aktivnost, sprejel davčno reformo. Z njo bo menedžerje z 10 tisoč evri plače motiviral tako, da jim bo podaril še 2000 evrov na leto več, v državni proračun pa zvrtal 74-milijonsko luknjo.

Zavajanje 2: Revni zaposleni bodo še revnejši, saj bodo imele njihove družine manj tako socialne pomoči kot drugih socialnih transferjev  

Navedbe predsednika vlade, da v Sloveniji obstajajo tudi socialni transferji, kot so subvencija vrtca, štipendije, otroški dodatki in podobno, so nesmiselne tavtološke ugotovitve. Ne spremenijo dejstva, da bo moralo 10.000 gospodinjstev, med njimi več kot 1200 enostarševskih, od tega 6000 zaposlenih posameznikov in staršev, preživeti z bistveno nižjimi prihodki. In da bodo družine z zaposlenimi na slabšem v vseh ozirih: imele bodo manjšo denarno pomoč in manjšo skupno vrednost pomoči, ko se upoštevajo vsi socialni transferji.

Ukrepi, ki bi nadomestili ali ublažili socialne posledice ukinitve dodatka za delovno aktivnost, za večino od 24.202 upravičencev ne obstajajo! Ukrepi na področju zaposlovanja, ki jih vladni predstavniki navajajo kot protiukrepe ukinitvi dodatka, pa ne veljajo za večino prejemnikov, ki so že zaposleni in že vključeni v “trg dela”. Med najbolj prizadetimi pa bodo enostarševske družine in družine, kjer je zaposlen samo en starš.

Tabele na zadnjih straneh analize ministrstva za delo zelo jasno dokazujejo, da bodo družine z revnimi zaposlenimi in družine, v katerih je zaposlen samo en starš v celoti revnejše. Konkretno bo:

  • enostarševska družina s staršem na minimalni plači in otrokom v OŠ zaradi ukinitve dodatka prejela:
    • 174,69 € manj denarne pomoči;
    • 205,41 € manjšo vrednost socialnih transferjev;
  • enostarševska družina s staršem na minimalni plači in dvema otrokoma v OŠ zaradi ukinitve dodatka prejela:
    • 205,11 € manj denarne pomoči;
    • 205,11 € manjšo vrednost socialnih transferjev;
  • štiričlanska družina z dvema otrokoma v OŠ in z enim staršem na minimalni plači in drugim brez zaposlitve zaradi ukinitve dodatka prejela:
    • 205,11 € manj denarne pomoči;
    • 205,11 € manjšo vrednost socialnih transferjev.

“Kadar meniš, da je nekaj pravilno, je treba vztrajati, tudi če si nekulturno popljuvan iz vseh smeri. Delamo za državo.”

V Levici se močno strinjamo z eno povedjo zapisa Marjana Šarca: “Kadar meniš, da je nekaj pravilno, je treba vztrajati, tudi če si nekulturno popljuvan iz vseh smeri.” Zato se ne oziramo na “nekulturno zmerjanje”, zavajanja in strašenja, ki so si jih v zadnjih dnevih privoščili predstavniki vlade. Levica ne bo “umirjeno” gledala, kako vlada 24.202 ljudem, v večini revnim zaposlenim in njihovim otrokom, jemlje pomoč, ki jo nujno potrebujejo za preživetje. In prav to, torej zavzemanje za najranljivejše in boj proti antisocialnim ukrepom, je pravo delo za državo, ki je po ustavi definirana kot socialna.

Deli.