Imamo sistemski problem s plastičnimi odpadki, ki se skriva za marljivim ločevanjem odpadkov s strani nas, navadnih uporabnikov.
V resnici se na svetu od zavržene plastike reciklira zgolj 9 odstotkov, 12 odstotkov je sežgane, 79 odstotkov pa je konča na takšnih ali drugačnih odpadih, navsezadnje pa povsod od Arktike do Pacifika. Dober primer je ravno Slovenija, kjer smo med bolj discipliniranimi ločevalci odpadkov, nato pa plastenke končajo v dragih sežigalnicah takoj za avstrijsko mejo ali pa na neurejenih lokacijah, kot je zagoreli Kemis na Vrhniki ali zasmrajena deponija sredi Jesenic. Gre za izrazito netrajnosten sistem proizvodnje in potrošnje, ki pa se z lahkoto preseka z vzpostavitvijo učinkovitega kavcijskega sistema za vračanje plastenk proizvajalcem pijač.
Za uvedbo kavcijskega sistema za odpadno embalažo pijač se odloča vse več evropskih držav, rezultati pa so zavidljivi. Danska preko tega sistema zbere 90 odstotkov odpadnih plastenk, Finska in Litva 92 odstotkov, Nizozemska 95 odstotkov, Nemčija pa kar 98 odstotkov. Kavcije močno pripomorejo k znižanju onesnaženosti okolja s plastiko, hkrati pa gre za enega izmed korakov za vzpostavitev krožnega gospodarstva.
Kavcijski sistem je zato eden izmed številnih predlogov, s katerimi amandmiramo obsežni zakon o varovanju okolja, ki je te dni v parlamentarni proceduri.
Manj odpadkov, več ponovne uporabe!
