Včeraj je med nogometnimi navdušenci negativno odjeknila vest, da namerava dvanajsterica izmed najbogatejših evropskih klubov iz Španije, Anglije in Italije organizirala svojo zasebno ligo: Real Madrid, Barcelona, Atletico Madrid; Arsenal, Liverpool, Chelsea, Tottenham, Manchester United in City; ter Milan, Inter in Juventus.
Vest sicer ne preseneča. Že sedanje elitno tekmovanje Liga prvakov favorizira najbogatejše klube iz najmočnejših nogometnih lig, ki potekajo v jedrnih državah EU, medtem ko so klubom iz periferije namenjene le občasne epizode v tem tekmovanju. Časi, ko so pokale dvigovali outsiderji, kot sta Crvena zvezda ali Steaua București, pa so danes znanstvena fantastika.
Ustanovitev zaprte lige elitnih klubov je tako samo še naslednja stopnička v komercializaciji nogometa v industrijo spektakla in nogometnih zvezdnikov. Znižanje prihodkov od prodanih vstopnic in sponzorskih pogodb zaradi pandemije služi zgolj kot priročen izgovor, ki je toliko bolj neiskren glede na številne klube in športne delavce, ki jih ne pestijo zgolj finančne izgube, ampak so resnično na robu preživetja.
Absurdno pri vsem tem pa je, da so taisti bogati klubi zadolženi do vratu, medtem ko njihovi lastniki, med njimi marsikateri naftni šejk ali ruski oligarh, utajujejo dobičke v davčnih oazah. To niso več toliko športni klubi, kot so multinacionalke, specializirane za maksimalizacijo dobičkov, medtem ko igra izgublja svojo dušo, identiteto in zgodovinsko dediščino – torej natanko tisto, zaradi česar nogomet je najpopularnejši šport na planetu.
Nogometna industrija nam tako lepo dokazuje, kako deluje kapitalizem. Namesto pravljic o blagodejnih učinkih tržne konkurence imamo peščico največjih korporacij, ki jim dobički niso dovolj in so se kartelno dogovorili za popolno monopolizacijo tržišča. Pri tem so pripravljeni iti čez vsa mogoča trupla, od lastnih navijačev prek ekosistemov domačih nogometnih lig pa vse do krovnih nogometnih zvez – kar je sploh neverjetni dosežek, preseči v zloglasnosti zvezi FIFA in UEFA.
In enako kot velja za širšo družbo, velja tudi za nogometno igro. Razgraditi moramo sistem neskočne globalne akumulacije dobičkov, ki parazitira na neenakem razvoju. Le tako bomo lahko ohranili nogomet zanimiv za nove rodove in omogočili enakovreden razvoj športa po celem svetu. Proti modernemu nogometu!
