Danes je predsednik Republike Slovenije, g. Borut Pahor, podelil zlato odličje predsednici deželne vlade Furlanije Julijske krajine Debori Serracchiani in sicer za zasluge pri pospeševanju prijateljstva in sodelovanja s Slovenijo ter odnose s slovensko manjšino. Morda ji te zasluge lahko pripišemo glede pospeševanja prijateljstva in sodelovanja s Slovenijo, nikakor pa v odnosih s slovensko manjšino.
Ga. Serracchiani je vse več kot zgolj predsednica Furlanije Julijske krajine. Gre za pomemben politični lik v Italiji, saj je namestnica glavnega tajnika Demokratske stranke Mattea Renzija, ki je istočasno predsednik italijanske vlade. Gre torej za osebo, ki na takšen ali drugačen način deluje kot podaljšek italijanske oblasti. Ta ista oblast pa ukinja demokratično izvoljene organe, začenši s senatom, vključno s pokrajinami. Zastopanost Slovencev je tako skrčena, če že ne odpravljena, kar pomeni, da slovenski zamejci nimajo več možnosti, da bi se oglašali s svojimi predlogi tam, kjer se odloča tudi o njihovem vsakdanu. Takšen je, na primer, volilni zakon, ki ne vsebuje nikakršnega jamstva, da bo v bodoči poslanski zbornici prisoten tudi predstavnik slovenske manjšine.
V deželi so že ukinili demokratično izvoljene pokrajinske svete. Kmalu pa tamkaj živeči Slovenci ne bodo imeli več niti svojih upraviteljev v treh pokrajinah, kjer so zgodovinsko prisotni. Deželni volilni zakon, posebno še po krčenju števila svetovalcev, jamči samo izvolitev predstavnika Slovenske skupnosti, toda samo če bo podrejen volji večje stranke, ki bi mu nudila gostoljubje in streho.
To so zasluge, zaradi katerih Republika Slovenija podeljuje visoko državno odličje.
Sporna reforma krajevnih uprav, ki dejansko ukinja majhne občine in jih spreminja v prazne lupinice, kjer bodo svetovalci in morebitni odborniki pristojni samo za šport in kulturo, pa prinaša to, da bodo glavne pristojnosti, kot so velika javna dela in urbanistika, v domeni velikih mest, ki so načeloma brez posluha za potrebe manjšin.
Podobno velja za demokratično soodločanje? Združevanje občin bo obvezno, ne pa prostovoljna izbira ostalih partnerjev. Te vsiljuje deželna vlada in kdor ne bo ubogal ve, da mu bo dežela odščipnila 30% proračunskih sredstev, kar pomeni smrt teh občin. Tržaško medobčinsko zvezo naj bi upravljal odbor 25 predstavnikov, v katerem bo Trst imel 15, Milje 4, ostale male občine pa skupaj 6 nemočnih predstavnikov, od katerih bosta vsaj dva predstavnika krajevnih desnih opozicij. Na Goriškem bo Doberdob skupaj s Tržičem in Gradežem, Števerjan in Sovodnje bosta z Gorico, razpršene bodo tudi občine videmske pokrajine. Povsod bodo v nepomembni manjšini.
Te občine bodo morale združevati storitve in urade, ki bodo marsikdaj preseljeni v večja središča. Kdo jamči, da bodo tam spoštovali dvojezično poslovanje? Na primer v Trstu, Gorici, Čedadu, Tarčentu, Huminu?
S to reformo bo slovenska manjšina izgubila možnost soodločanja o življenju na ozemlju, kjer biva.
Foto:
Daniel Novakovič/STA
Slomedia.it
