Izjava ob vrhu Nata v Varšavi: nasprotujemo zaostrovanju odnosov z Rusijo in povečevanju vojaških izdatkov

V Združeni levici nasprotujemo sklepom o okrepitvi sil za hitro posredovanje, ki naj bi jih ministri sprejeli na zasedanju, ker zavračamo politiko oranžnih revolucij in obkoljevanja Rusije. Prav tako ne bomo podprli povečanja vojaških izdatkov, ki ga bo vlada predlagala z rebalansom, ker se s tem ne bosta izboljšala niti socialni položaj vojakov niti obrambna sposobnost države.

Kot je znano, Zveza Nato načrtuje okrepitev sil za posredovanje na 40.000 pripadnikov, od tega 5.000 pripadnikov bojne konice s posebej kratkim odzivnim časom. Kot je dejala kanclerka Merkel, pa te sile menda ne zadostujejo za odvračanje ruske grožnje, zato Nato že dlje časa povečuje sile, nameščene na Poljskem in v baltskih državah. Hkrati se nadaljuje izgradnja protiraketnega ščita. Kljub vsej Natovi propagandi je jasno, da ne gre za obrambne ukrepe. Državljanska vojna v Ukrajini in priključitev Krima sta bila odziv na že drugo oranžno revolucijo v Ukrajini, s katero so na oblast prišle skrajne nacionalistične in neoliberalne sile. Te prevrate so financirale zahodne države, zlasti ZDA. Ko je bil dosežen sporazum z Iranom, je odpadel tudi formalni razlog za izgradnjo protiraketnega ščita, seveda pa je bilo že od začetka jasno, da je pravi namen nevtralizacija Rusije.

Politika Nata, zlasti njegovih vodilnih članic, je torej v eklatantnem nasprotju s »politiko miru in kulturo nenasilja«, ki naj bi bili po ustavi vodili slovenske zunanje politike. Vendar članstvo v Natu nima samo moralnih učinkov. Sredstva, ki bi jih nevtralna država, kot je Avstrija, namenila za svojo obrambo, se porabijo za delovanje v Natu. Do leta 2015 smo v proračune in za programe Nata vplačali 52,2 milijona EUR. Za delovanje našega predstavništva in pripadnikov SV v Natovih poveljstvih smo porabili 92,3 milijone EUR. Sodelovanje Slovenske vojske (SV) v (večinoma) Natovih »mirovnih operacijah« in silah za hitro posredovanje pa nas je po podatkih obrambnega ministrstva stalo 281 mio EUR

Predvsem pa se je treba. zavedati, da je SV v celoti podrejena potrebam Nata. Naš srednjeročni načrt predvideva da bo več kot 50 % sil premostljivih, torej uporabnih zunaj Slovenije. Zaradi članstva v Natu je SV danes skupek specializiranih enot, ki lahko funkcionirajo le v okviru večjih enot Nata, ne pa resna obrambna sila kot na primer vojska nevtralne Avstrije. SV po lastnih merilih (ocena predsednika Pahorja)ni sposobna za oborožen bo, čeprav je lani ministrstvo za obrambo še vedno razpolagalo s 348 milijoni EUR proračuna (skoraj 4,5-krat več kot ministrstvo za zdravje). Hkrati SV vojsko vsako leto zapusti bistveno več pripadnikov, kot se jih v njej zaposli. Med letoma 2011 in 2015 se je število navadnih vojakov zmanjšalo za celo četrtino! Nakupi opreme in financiranje Natovih dejavnosti teh problemov ne bo odpravili.

Deli.