Predlogi k interventnemu zakonu iz področja dela za zaščito delavcev, samozaposlenih in nevladnikov

Predlog zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, ki ga bo Državni zbor sprejemal danes, delodajalcem zagotovila subvencije za izplačilo nadomestil za delavce, ki bodo napoteni na čakanje na delo, in za delavce, ki jim bo odrejena karantena. Predlagani ukrepi izpuščajo velik del delodajalcev, ki prav tako potrebujejo sredstva za ohranitev delovnih mest in s tem ohranitev prihodkov svojim zaposlenih: od športnih društev, humanitarnih organizacij do različnih nevladnih organizacij. Na robu preživetja so tudi samozaposleni, ki jim vladni predlog namenja le odlog plačila prispevkov oziroma brezobrestni kredit, ki ga bodo morali poplačati v prihodnosti. 

Ker je treba zaščititi vse tudi negospodarske družbe in samozaposlene, v Levici predlagamo tri sklope amandmajev. S prvim upravičence do državnih pomoči širimo tudi na društva, zavode in javne zavode ter ustanove. S tem se pridružujemo več kot 10.000 podpisnikom peticije. Z drugim sklopom amandmajev višino pomoči vsem, ki zaradi epidemije ne morejo na delo, zvišujemo na 80% plače. S tretjim sklopom pa predlagamo, da se odlog plačil prispevkov za samozaposlene preformulira v oprostitev. Številni so na robu preživetja, čez noč so ostali brez dela in naročil. Popolnoma nesprejemljivo je, da jim država ne priskoči na pomoč, konec koncev so to storile številne druge evropske države. Vse tri sklope amandmajev sta podpisali tudi poslanski skupini LMŠ in SD.

1) Do državne pomoči naj bodo upravičeni tudi delavci v društvih, organizacijah, javnih zavodih in ustanovah

Zakon predvideva, da bi bile do subvencije države upravičene samo gospodarske družbe. Subvencija za stroške dela bi tako veljala samo za delodajalce v profitnem sektorju. Javni zavodi, organizacije, društva in ustanove, ki jih trenutna določba upravičenega delodajalca ne zajema, zaposlujejo nekaj več kot 9.300 delavcev in mnogim med njimi zaradi posledic koronavirusa SARS-CoV-2 začasno ne morejo zagotoviti dela (humanitarna in socialno varstvena društva zapirajo dnevne centre in svetovalnice, športna društva ne izvajajo več rekreacijskih dejavnosti, kulturna društva so odpovedala vse vaje in javne priredite, itd.) S sprejetjem amandmaja, ki ga predlaga široka koalicija civilne družbe, bi zagotovili, da bodo tudi negospodarske družbe upravičene do delnega povračila nadomestil delavcem, ki zaradi prenehanja svojih dejavnosti, kot posledice ukrepov za zajezitev širitve novega koronavirusa, nekaterim delavcem ne bodo mogli zagotavljati dela. Varnost delavcev in ohranjanje delovnih mest na področju kulture, športa, izobraževanja in umetnosti v in po obdobju trenutne krize je enako pomembno kot ohranitev delovnih mest v podjetjih in v strogo pridobitnih dejavnostih.

2) Vsem delavcem, ki zaradi epidemije ne morejo na delo, zagotavljamo 80 % nadomestilo, delodajalcem pa delno povračilo s strani države 

Zakon je bil pripravljen preden so bili sprejeti ukrepi prepovedi obratovanja nekaterih podjetji,pred zaprtjem šol in vrtcev ter prepovedjo obratovanja javnega potniškega prometa. Delavcem, ki zaradi teh in podobnih z epidemijo povezanih razlogov ne morejo na delo, trenutno pripada nadomestilo v višini polovice plače. Nujno je treba preprečiti, da se ekonomski in socialni položaj delavcev, ki brez svoje krivde ne morejo opravljati dela, ne bo bistveno poslabšal. Ob daljšem prejemanju nadomestila v višini zgolj polovice plače delavcem (tudi tistim z dohodki, ki dosegajo povprečno plačo v RS) in njihovim družinam grozi revščina in nezmožnost kritja osnovnih življenjskih stroškov, kot so stroški bivanja in prehrane. Izredne razmere ne povzročajo le gospodarske krize, ampak bodo ob pomanjkljivih ukrepih države povzročili tudi socialno krizo neslutenih razsežnosti. Zato v Levici predlagamo, naj se z zakonom zagotovi 80 % nadomestilo plače vsem delavcem, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati svojega dela, njihovim delodajalcem pa delno povračilo s strani države. 

3) Oprostitev plačila prispevkov za vse samozaposlene, ki ne zaposlujejo drugih oseb (enoosebni s.p.ji, samozaposleni v kulturi …)

Predlagani zakon gospodarskim družbam, tudi tistim, ki imajo dovolj sredstev za plače in nadomestila, namenja nepovratne subvencije, medtem ko bodo samozaposleni, ki niso delodajalci in ne zaposlujejo drugih delavcev, upravičeni le do odloga plačila prispevkov oz. z drugimi besedami do brezobrestnega kredita. 

Po podatkih SURS je bilo v letu 2018 okoli 100 tisoč samostojnih podjetnikov, od tega več kot 81 tisoč enoosebnih. Številni so zaradi gospodarskega krča ob razglasitvi epidemije zaradi koronavirusa SARS-CoV-2 čez noč ostali brez naročil, dela in dohodka. Zato v Levici opozarjamo, da je nujno treba upoštevati socialni položaj vseh samozaposlenih. V mnogih primerih za delavce v prikritih delovnih razmerjih ali za ljudi, ki so izjemno izpostavljeni tveganju revščine: leta 2017 je npr. pod pragom tveganja revščine živela skoraj tretjina samozaposlenih. Ti ljudje za razliko od zaposlenih nimajo socialne varnosti: ne morejo na bolniško, nimajo pravice do plačanega dopusta, če pride do izostanka naročil, pa so prepuščeni sami sebi. Situacija je še toliko hujša za vse, ki so samozaposleni in živijo v najemniških stanovanjih. Tem izguba dohodkov v naslednjih mesecih lahko pomeni tudi izgubo doma. Gre za socialno izjemno ogroženo skupino delovno aktivnega prebivalstva, ki bodo brez ustrezne pomoči pahnjeni v eksistenčno krizo. Zato predlagamo, da ne namesto odloga, enoosebne espeje, samozaposlene v kulturi in druge samozaposlene v naslednjih treh mesecih brezpogojno oprosti plačila prispevkov.

Deli.