V luči trenutne draginje energentov, hrane in drugih življenskih potrebščin smo v Levici napisali novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Z novelo predlagamo, bolj pogost izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki so podlaga za določitev minimalne plače in socialnih transferjev. Zadnji izračun stroškov je zastarel in nerealen, saj je osnovan na podatkih iz leta 2015 in 2016. Z umetnim zadrževanjem ocene minimalnih življenjskih stroškov na ravni, ki ne omogoča preživetja, država vzdržuje nizke ravni minimalne plače in socialnih transferjev. S tem v času vsesplošne draginje poglablja revščino in materialno prikrajšanost. V Levici predlagamo, naj se minimalni življenjski stroški izračunavajo vsaj vsake 3 leta.
Revščina se je v letu 2020 prvič po letu 2013 poglobila
Po podatkih Statističnega urada je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, v letu 2020 živelo približno 254.000 prebivalcev Slovenije, kar je približno 11.000 več kot v prejšnjem letu. To pomeni, da se je delež revnih oseb povečal prvič po sedmih letih. Med osebami, ki živijo pod pragom tveganja revščine, je 97.000 upokojencev, 46.000 delovno aktivnih, 41.000 mladoletnih otrok, 38.000 brezposelnih in 32.000 drugih oseb. Pri tem je nesprejemljivo, da ministrstvo, pristojno za socialno varnost prebivalcev nima jasnega pregleda nad stanjem revščine v državi ter nima jasno postavljenih ciljev in ukrepov v zvezi z odpravljanjem ali vsaj zmanjševanjem revščine, kar je v nedavnem revizijskem poročilu ugotovilo tudi računsko sodišče.
Draginja energentov, hrane in drugih potrebščin bo poglobila družbene neenakosti
V Sloveniji so se cene hrane v letu 2020 poviševale, trend pa se nadaljuje tudi v letu 2021 in letu 2022. V prvih 5 mesecih letošnjega leta se je hrana občutno podražila, trend rasti cen osnovnih živil pa se bo po napovedih še nadaljeval. Sadje se je podražilo za 8% odstotkov, za 7% zelenjava, krompir pa za 15%. Dvignile so se cene kruha in pekovskega peciva, olja, maščob, kisa, sladkorja. Dražijo se osnovne surovine, kot so pšenica, koruza, soja in meso. Te so se povišale za kar 30%, olja za več kot 60%. Pred kratkim je bila zaradi vsesplošne draginja napovedana občutna podražitev mesnih izdelkov. Tako obsežne podražitve hrane se v Sloveniji niso zgodile že več kot 20 let, kjer cene hrane rastejo že 16. zaporedni mesec. Ekonomisti svarijo, da se rast cen še zdaleč ni ustavila, Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) pa opozarja, da so cene hrane dosegle najvišjo raven v zadnjih 7 letih. Tik pred zimo se močno dražijo tudi zemeljski plin, električna energija, kurilno olje in nafta. Vse to bo izjemno obremenilo družinske proračune najbolj revnih gospodinjstev in bistveno poslabšalo socialno sliko v državi.
Realna ocena minimalnih življenjskih stroškov je ključna za premagovanje revščine
Z nerealnimi in zastarelimi podatki o minimalnih življenjskih stroških država znižuje minimalne plače delavcev, in s tem prejemke njihovim družinam, ki se z veliko težavo preživljajo z minimalno plačo, ter transferje revnim zaposlenim prejemnikom denarne socialne pomoči, upokojencem in invalidom, staršem ter brezposelnim osebam. Glede na to, da se poleg hrane dražijo praktično vsi izdatki gospodinjstev, je nujno, da se življenjske stroške ponovno uradno izračuna, na podlagi tega pa se po veljavni zakonodaji določi nove višine minimalnih plač in osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki določa višino socialnih transferjev. Realna ocena minimalnih stroškov življenja je osnovni mehanizem za ugotavljanje resničnih potreb prebivalstva in premagovanje revščine in materialne prikrajšanosti.
