V soboto se je v 92. letu starosti poslovila prof. Ivica Žnidaršič, humanitarka in predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941–1945.
Med drugo svetovno vojno je bilo na desettisoče prebivalcev Slovenije nasilno izgnanih, odpeljanih v prisilno delo v Tretjem rajhu ali prisilno mobiliziranih v okupatorske vojaške strukture. Obseg nemške raznarodovalne politike je bil tolikšen, da je bil grad Rajhenburg pri Brestanici kot zbirna točka za nemške zločine okoli leta ‘41 med največjimi taborišči v okupirani Evropi.
Ohranjanju spomina in boju za njihove pravice je posvečeno poslanstvo društva izgnancev, čigar dolgoletna predsedsednica je bila Ivica Žnidaršič, tudi sama kot sedemletna deklica skupaj z družino izgnana iz Bučke pri Škocjanu v nemška izgnanska taborišča. Vse pobude in delo Ivice Žnidaršič so gojije in ohranjale zgodovinski spomin izgnanstva. Zgodovinske razstave, monografije, kulturne prireditve, predavanja – vse to pa ni bilo le obujanje preteklosti, temveč skrb za prihodnost.
Zgodovina 20. stoletja v Evropi je temna. Ampak tisti med nami, ki so uspeli svoje osebne zgodbe pretvoriti v poslanstva, nam lahko služijo kot najsvetlejši zgledi.
Naj bo Ivici zemlja lahka. Družini in sodelavcem izrekamo iskreno sožalje in žalujemo skupaj z njimi.
