Zmagovalca volitev na Nizozemskem sta svobodnjak Geert Wilders in njegova PVV, ki je pobrala okoli četrtino vseh glasov.
Skrajnodesne stranke še vedno uspevajo iz leta v leto na volitvah temeljito zatresti kakšno evropsko državo, z jadranjem na nezadovoljstvu, ki se krepi med ljudmi. Ampak namesto da bi odgovornost za rastočo družbeno neenakost in prepad med različnimi deli Evrope videli v neoliberalnem ustroju EU in siljenju v varčevalne ukrepe, so desničarji pokazali s prstom na migrante in begunce.
Ampak niso migranti in begunci tisti, ki so obogatili banke, zaprli in odpeljali podjetja ter privatizirali javno zdravstvo.
Vsej svoji populistični in vihravi retoriki navkljub skrajna evropska desnica torej opravlja “koristno vlogo”. Odvrača pozornost od dejanskih vzrokov za družbene probleme. Namesto tega podpihuje občutek izgube varnosti in stabilnosti ter ljudi zapleta v spore okoli družbenih manjšin in priseljencev.
Med napadenimi manjšinami je zlasti ena družbena skupina postala tarča evropskih rasistov in nacionalistov: muslimani. Islamofobija je v tem tisočletju osrednja ideologija, okoli katere gradijo svojo politično strategijo. Na tej osnovi jim je uspelo modernizirati svojo pojavo.
Rasiste srepih pogledov, ki niso skrivali svojega antisemitizma, nacističnih simpatij in zanikanja holokavsta, je nasledila generacija politikov z olepšano javno podobo, ki svoja prepričanja gladijo z leporečjem o evropski identiteti, krščanski dediščini, gospodarski rasti in družbeni varnosti, ki da jih vse ogrožajo begunci in migranti.
Ampak za svoje uspehe se lahko skrajna desnica zahvali tudi mainstream politiki. Vedno znova smo priča vladajočim desnosredinskim in levosredinskim politikom, ki so se zbali rastočih rejtingov skrajne desnice in zato začeli kopirati njihove teme in retoriko. Vse, kar so s tem dosegli, je, da so dali večjo legitimnost in javno pozornost skrajni desnici, kot bi jih bila ta deležna sicer.
S takimi politiki Evropa nima prihodnosti, ampak jo bodo razkosali posamični nacionalizmi, ki bodo peljali posamične države v odcepitev ali pa poglabljali prepad med bolj in manj razvitimi. To so procesi, ki so nam na našem koncu Evrope dobro znani.
Edina rešitev je v jasnih socialističnih politikah, ki bodo skrbele za blaginjo in postavile trden temelj za solidarnost med ljudmi. Če ne, jo bodo politiki, kot je Geert Wilders, ponovno razkosali.
