Slovenija se sooča z izjemno velikim deležem okužb in smrti zaradi bolezni covid-19 v domovih starejših občanov (DSO). Po dolgo zadrževanih in šele nedavno objavljenih podatkih, ki so jih od Nacionalnega inštituta za javno zdravje pridobili mediji, je bilo do vključno 20. maja 86 od skupaj 106 umrlih za covid-19 stanovalcev DSO. To pomeni, da je več kot 80 % vseh smrti v državi, povezanih z boleznijo covid-19, v DSO. Navkljub zatrjevanju pristojnih, da so bili v bolnišnico sprejeti vsi, ki bi jim bolnišnično zdravljenje lahko pomagalo, je le dobra desetina starostnikov iz DSO umrla v bolnišnicah, medtem ko jih je kar 87 % umrlo v domovih, ne da bi jim bilo zagotovljeno bolnišnično zdravljenje. Poleg tega so se v medijih ter preko zaposlenih v DSO pojavile informacije, da je bilo na neprimeren ali celo nezakonit način vnaprej odločeno, kdo od starostnikov bo v primeru okužbe in nastopa bolezni covid-19 deležen nastanitve in zdravljenja v bolnišnici in kdo ne.
Primož Siter: “Uvrščanje stanovalcev na ‘sezname odpisanih’ in sprejemanje odločitev o paliativni oskrbi starostnikov ‘na zalogo’ brez njihove vednosti in brez vednosti njihovih svojcev je treba najostreje obsoditi. Ravnanje vlade in pristojnih ministrstev, da se okuženih stanovalcev DSO ne premešča v bolnišnice, je bilo napačno, škodljivo in nezakonito, Slovenski zdravstveni sistem ni bil preobremenjen in je imel zadostne kapacitete za sprejem okuženih iz DSO. Domove starejših občanov je ta vlada pustila na cedilu, zato mora prevzeti odgovornost.”
Odločitev pristojnih ministrstev, da se okuženih stanovalcev DSO ne premešča v bolnišnice, je bila napačna in škodljiva
Odločitev vlade in pristojnih ministrstev, da oskrbovancev DSO v primeru suma na okužbo oziroma v primeru okužbe, ki v danem trenutku (še) ne potrebujejo bolnišnične obravnave, ne bodo sprejemali v bolnišnice, je močno otežila in onemogočila izolacijo okuženih ter s tem tudi preprečitev širjenja okužbe. S tem je vlada ob praktično praznih bolnišnicah DSO naložila breme, za katerega niso niti kadrovsko, niti prostorsko, niti strokovno, kaj šele tehnično opremljeni.
Velik problem je predstavljalo že pomanjkanje zaščitne opreme, kar je povzročilo širjenje okužbe preko zaposlenih, ki niso pravočasno prejeli ustreznih navodil in opreme. A tudi tehnična opremljenost in prostorski pogoji v DSO niso primerni za izvajanje takšnih ukrepov. To ni nič čudnega, domovi namreč niso infekcijske klinike ali negovalne bolnišnice, ampak institucije socialnega varstva.
Primož Siter: “Vlada in pristojni ministrstvi so storili napako, ko okuženih niso učinkovito ločili od zdravih in neokuženih prebivalcev doma, ampak so nasprotno vse skupaj izolirali v DSO. Vlada je s tem zavestno tvegala povečanje in širjenje okužbe med najbolj ogroženim delom prebivalstva ter jim – kljub dejstvu, da se lahko stanje okuženih, predvsem starejših, hitro poslabša – še dodatno omejila dostop do bolnišničnega zdravljenja. To je zanesljivo povečalo smrtnost med oskrbovanci in oskrbovankami DSO.”
Država je žrtvovala starostnike v DSO
Iz različnih virov je v zadnjih tednih prišla vest, da je Ministrstvo za zdravje med epidemijo odredilo množične preglede oskrbovancev domov za starejše, da bi ugotovili, koga izmed njih v primeru okužbe z novim koronavirusom zaradi slabega stanja ni smiselno odpeljati v bolnišnico. Nekateri direktorji domov so za medije razkrili, da je država starostnike žrtvovala in v DSO izvajala nedopustno triažo – in to brez vednosti pacientov in njihovih svojcev. Po teh informacijah so skupine zdravstvenih delavcev tudi zgolj v enem dnevu pregledale sto in več kartotek stanovalcev. Za posamezno kartoteko so porabili tudi le nekaj minut. Pri tem so približno od ene četrtine do ene polovice stanovalcev uvrstili v skupino, pri kateri zaradi zdravstvenega stanja prihaja v poštev samo paliativna oskrba, torej lajšanje bolečin, nega ter psihološka, zdravniška in socialna podpora ob smrti. Zdravljenje v bolnišnici pa naj bi bilo za te stanovalce neutemeljeno. Tako se je nekaterim starostnikom bolnišnično zdravljenje v nejasnem postopku predhodno odreklo.
V Levici smo prepričani, da je bila takšna obravnava starostnikov nehumana in protizakonita. Omejevanje bolnišničnega zdravljenja in vsakršno vnaprejšnje opredeljevanje poteka zdravljenja brez upoštevanja ustreznih postopkov je protizakonito. Na področju zdravja sta namreč vsem zagotovljeni ustavna pravica do enake obravnave ne glede na njihove osebne okoliščine in pravica do najvišje možne stopnje zdravja. Z omejevanjem dostopa do optimalne obravnave so bili zato kršeni Zakon o nalezljivih boleznih, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Zakon o pacientovih pravicah. Poleg tega na področju zdravstva velja, da je bolnik glede svojega zdravja oziroma poteka in načina zdravljenja odločevalec. Po zakonu o pacientovih pravicah ima bolnik pravico, da sam poda informirano soglasje o predlaganem načinu zdravljenja. Zato je omejevanje dostopa do bolnišničnega zdravljenja in kakršnokoli oblikovanje seznamov ali ocen glede postopkov zdravljenja brez vednosti starostnikov v jasnem nasprotju z več členi Zakona o pacientovih pravicah in kršitev pravice do dostopa do zdravstvene obravnave in zagotavljanja preventivnih storitev, pravice do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni obravnavi ter do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave, pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju, pravice do upoštevanja vnaprej izražene volje, pravice do drugega mnenja ter pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo. Opisano ravnanje je nedopustno tudi z vidika medicinske etike.
Tudi če pristanemo na resničnost trditve, da so bili predlagani in izvedeni ukrepi kot začasni ukrepi v okvirih epidemije dopustni, je popolnoma nedopustno, nezakonito in moralno nesprejemljivo, da so vlada in pristojni ministrstvi pri teh ukrepih vztrajali tudi po tem, ko je postalo jasno, da bolnišnične kapacitete zadoščajo za vse, ki bi jim bolnišnična obravnava izboljšala možnosti preživetja. Triaža oskrbovancev DSO brez njihove vednosti in po postopkih, ki za takšne odločitve niso niti primerni niti zakoniti, je sporna tudi zato, ker so bile te odločitve sprejete na zalogo. S tem se je bolnikom oziroma potencialnim bolnikom odrekla možnost upoštevanja stanja oziroma podatkov o stanju oskrbovanca na dan, ko bi bila pri njem odkrita bolezen in bi šele postal bolnik.
Primož Siter: “Da imajo tovrstni seznami zgolj informativno vrednost, ne more biti izgovor ali razlog, ki bi upravičeval njihovo dopustnost. Seznami, razvrščanja ali vnaprejšnje ocene o poteku zdravljenja določene osebe bistveno in usodno vplivajo na odločitve glede tega, ali bo oseba poslana v bolnišnično obravnavo ali ne. Ta odločitev je bila za mnoge ključna in je – dobesedno – pomenila razliko med življenjem in smrtjo.”
Nujna je sprememba strategije boja proti okužbam v DSO
V Levici predlagamo, da državni zbor ugotovi, da je glede na navedeno treba spremeniti strategijo boja proti okužbi z novim koronavirusom ter postopke obravnave zdravih in okuženih prebivalcev v DSO. Od vlade in pristojnih ministrstev pa zahtevamo, da:
-
javnosti in državnemu zboru natančno pojasnijo, kaj se je dogajalo v domovih starejših občanov in na kakšen način so bile ustvarjene ocene o neutemeljenosti bolnišničnega zdravljenja za posamezne oskrbovance;
-
odločitve glede teh ocen nemudoma prekličejo in o vsebini teh ocen nemudoma seznanijo oskrbovance oziroma njihove svojce ter raziščejo, ali je bilo delovanje pristojnih zakonito.
Ob navedenem pričakujemo, da bo vlada v najkrajšem času zagotovila normalizacijo življenja in dela v domovih na način, ki bo stanovalcem zagotovil najvišjo možno stopnjo varnosti, ter DSO finančno in kadrovsko okrepila ter pripravila učinkovit načrt za primer drugega vala epidemije, ki bo strokovno utemeljen, usklajen in v skladu z dobrobitjo starejših.
Epidemija je katastrofalno stanje v DSO še poglobila
Kot smo v Levici v preteklosti že večkrat opozarjali, je stanje v domovih starejših v Sloveniji katastrofalno. Problemi, ki so se nakopičili, so posledica namernega zanemarjanja področja, slabega oziroma nikakršnega financiranja, odpovedi gradnje javne mreže in prepuščanja področja dolgotrajne oskrbe prostemu trgu. Na postavki za dolgotrajno oskrbo je v proračunih za 2020 in 2021 zgolj 12 mio evrov, kar komaj zadostuje za sprotno vzdrževanje domov. Če bi ta in predhodne vlade mislile resno z urejanjem dolgotrajne oskrbe, bi temu področju namenile več sredstev, saj primanjkuje javne infrastrukture, ni sredstev za projekte medgeneracijskega sobivanja in s tem povezanih gradenj in investicij. Ni sredstev za normalno delovanje DSO, za izboljšanje pogojev dela zaposlenih, povečanje njihovega števila ter za strokovno podporo in izobraževanje na področju dolgotrajne oskrbe. Epidemija je vse te probleme še bistveno poglobila, kar je stanje na področju dolgotrajne oskrbe, predvsem tiste, ki se izvaja v socialnovarstvenih zavodih , še poslabšalo. V sklopu protikriznih ukrepov je zato nujno tudi DSO zagotoviti finančno pomoč iz proračuna za kritje izdatkov, ki so jih imeli zaradi epidemije. Nujno je preprečiti insolventnost DSO, jim zagotoviti sredstva za dostojno plačilo zaposlenih ter preprečiti dvig cen domske oskrbe za starostnike in njihove svojce.
Kadrovska stiska in vsesplošni primanjkljaj zaposlenih sta se med epidemijo poglobila, močno poslabšana socialna oskrba v domovih pa je sprožila strahove, da je bila starejšim narejena nepopravljiva škoda. Pomanjkanje socialnih stikov in medčloveških odnosov pri starejših, še posebno kroničnih bolnikih, vodi v stres in zmanjšano odpornost, kar lahko prizadene imunski sistem in vodi v prezgodnjo smrt. Če poenostavimo: osamljenost ubija.
Zato je treba življenje v DSO čim prej normalizirati in starejšim nameniti socialno skrb, ki jo nujno potrebujejo. Da bi bilo to mogoče doseči, morajo Vlada RS in pristojni ministrstvi spremeniti način obravnave prebivalcev v DSO. Predvsem je treba spremeniti način izolacije okuženih stanovalcev, zagotoviti izdatno pomoč DSO v finančnem, materialnem in kadrovskem smislu ter nemudoma pripraviti učinkovit načrt za primer drugega vala epidemije, ki bo strokovno utemeljen, usklajen in v skladu z dobrobitjo starejših. Pomembno je, da ima država za morebitni naslednji val epidemije izdelan izvedljiv načrt ravnanja za zaščito zdravja stanovalcev DSO, s katerim bo popravila velike napake, ki so bile storjene.
Kriza ob epidemiji odpira tudi splošno in ključno vprašanje glede koncepta institucionalne dolgotrajne oskrbe. Socialnovarstveni zavodi so se poskušali kljub številnim omejitvam in zanemarjanju dolgotrajne oskrbe s strani države v zadnjih 20 letih oddaljiti od medicinskega in razvijali socialni model skrbi za starejše. Vladni ukrepi, ki so DSO spremenili v infekcijske klinike in negovalne bolnišnice, pa so ravno socialni vidik skrbi za starejše popolnoma zanemarili.
Zagotovimo normalno delovanje DSO in jih zavarujmo pred morebitnim novim valom okužb
Danes je treba v najboljši meri zagotoviti normalno delovanje socialno varstvenih zavodov ter se pripraviti na morebiten novi (jesenski) val epidemije in nove pojave okužb v DSO. Zato v Levici od vlade zahtevamo, da:
-
v največjem možnem obsegu zagotovi bolnišnično zdravljenje vsem bolnikom s covidom-19, tudi oskrbovancem v domovih starejših občanov, in s tem v največji možni meri razbremeni posamezne domove;
-
zagotovi sistematična testiranja za vse oskrbovance in zaposlene v domovih, kjer se je oziroma se bo pojavila okužba z novim koronavirusom;
-
zagotovi proračunska sredstva za financiranje z epidemijo povezanih višjih materialnih stroškov in izplačil kriznih dodatkov za vse zaposlene v domovih starejših občanov, ki so vključeni v javno mrežo;
-
zagotovi, da bodo vsi, ki so v času epidemije opravljali delo v domovih starejših občanov, prejeli najvišji možni krizni dodatek za delo v času epidemije. Ta naj bo izplačan tudi za nazaj;
-
sprejme predlog kadrovskih standardov in normativov na področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe;
-
izoblikuje načrt povečanega zaposlovanja v domovih starejših občanov;
-
se o nadaljnjih ukrepih za zajezitev epidemije v domovih starejših občanov predhodno posvetuje z vsemi vključenimi deležniki, predvsem z vodstvi teh zavodov in sindikati zaposlenih, po možnosti pa tudi s stanovalci;
-
pripravi enotno in strokovno utemeljeno strategijo za preprečevanje širjenja virusa v domovih za starejše in za delovanje domov starejših občanov ob morebitnem drugem valu epidemije. Strategija naj v največji možni meri predvideva izolacijo okuženih stanovalcev v bolnišnicah ter zagotavlja najvišjo možno raven socialne oskrbe tudi med pojavom okužbe v domu oziroma med epidemijo;
-
pripravi pregled stanja zdravstvene službe v domovih starejših občanov.
