Ne prekarizacija in privatizacija, zahtevamo javno in solidarno dolgotrajno oskrbo!
Vlada ne bi izvajala dolgotrajne oskrbe z javnimi zavodi, ampak bi jo prepustila anarhiji trga. To pomeni vstop agresivnih multinacionalnih verig, oblikovanje monopolov in medsebojno tekmovanje v zbijanju standardov oskrbe in plač zaposlenih. Dejstvo je, da imajo države, ki so oskrbo prepustile trgu (npr. ZDA), najdražje storitve, najslabši standard in največ kršitev.
Vlada bi tistim izvajalcem storitev, ki so javni, dovolila prelaganje posamičnih storitev oskrbe na pogodbene izvajalce. Javno oskrbo bi torej izvotlila na enak način, kot to počnejo dvoživke v zdravstvu: dobičkonosne dele bodo zasedli zasebniki in pobrali finance, preostale storitve pa naj vegetirajo z vedno bolj usahlimi sredstvi.
Poleg zaposlenih v domovih za starejše bi zakon dovolil opravljanje dejavnosti tudi espejem in celo fizičnim osebam. Zaposlovalci pograbijo takšne oblike dela, saj pomenijo večje dobičke na račun nižanja delavskih pravic, nižjih plač in večjega izkoriščanja osebja. Prekarizacija poslabša položaj delovnih ljudi – zlasti žensk, ki predstavljajo veliko večino kadra!
Vlada se je se v celoti izognila vprašanju financiranja ukrepov in preprosto napisala, da bo oskrbo do leta 2024 v celoti kril proračun. Vlada Janeza Janše bi se hvalila s sprejetim zakonom, s financiranjem ukrepov pa naj se ukvarjajo tisti, ki pridejo za njo.
Financiranje javnih storitev iz zasebnih virov pomeni povečanje neenakosti in nedostopnosti teh storitev. Plačila iz žepa si lahko privoščijo samo nekakteri, enako pa velja tudi za nakup tržnih prostovoljnih zavarovanj. Če želimo sistem dolgotrajne oskrbe, ki temelji na univerzalnosti in solidarnosti, potem ta ne sme biti odvisen od debeline denarnice!
Hočemo dolgotrajno oskrbo, ki bo v celoti organizirana kot javna služba, z jasnimi standardi zagotovljenih storitev in normativi dela, ki ne bodo nižali kvalitete oskrbe ali izkoriščali podplačane in preobremenjene delovne sile.
Hočemo javno dostopno dolgotrajno oskrbo, ki bo financirana solidarno, torej preko prispevkov, ki so odvisni od višine dohodkov in kjer kapital prispeva svoj delež.
In slednjič hočemo dolgotrajno oskrbo, ki bo univerzalno dostopna, enako kvalitetna in pravično razpoložljiva, ne glede na to, kdo je oskrbovanec, kje živi ali koliko dohodkov ima.
