- Po požaru v Kemisu leta 2017 so nastale civilne iniciative(CI), ki so zbrale več tisoč glasov podpore občanov. Občinski svet je izglasoval sklep, da mora Kemis zapustiti Vrhniko, drugega pa občina ni naredila. CI EkoVrh(EV) je od občine zahtevala, da na podlagi sklepa občinskega sveta občina najame odvetnika in si z njegovo pomočjo začne prizadevati za uresničitev sklepa. Odvetnik je svetoval, da skuša občina postati stranka v inšpekcijskih postopkih.
Po zadnjih volitvah je bil župan seznanjen s postopki, nato pa je zahteval, da EV občino v naprej obvešča o svojih izjavah za medije. Občina je na ta način ohromila EV, posledično pa je to pomenilo prenehanje njenega medijskega delovanja, kar je bilo eno glavnih orožij v boju proti Kemisu. Ko je občina postala stranka v postopku, je vse zasluge pripisala sebi, s čimer je večletno prostovoljno delo civilne družbe namerno spregledala.
- Na neuradnem posvetu predstavnikov političnih strank in list v občinskem svetu je župan predstavil predlog kitajskih lastnikov Kemisa. Le-ti, v zameno za umik postopkov, občini ponujajo denar, vse to neuradno. Izražena so bila različna mnenja, kaj storiti s to, po našem mnenju, neprimerno in nezakonito ponudbo. Tu zastavljamo nekaj ključnih vprašanj:
- Ali ne veljajo v pravni državi zakoni za vse enako? Ali lahko kapital z denarjem izniči sklep občinskega sveta, da mora Kemis zapustiti Vrhniko, voljo ljudi in, v končni fazi, predvsem zakonodajo? Ali je mogoče, da, v času, ko so župan, okoljski minister in predsednik vlade iz iste stranke, občinsko vodstvo v svojih objavah daje vtis, da se ne da nič narediti?
- Ali je možno, da bi bili naslovni »borci proti Kemisu« iz vrst vladajočih strank in list, ki so pred volitvami gradili svoje ime prav na boju proti Kemisu, pripravljeni prodati svoje domnevne vrednote za ponujeni denar? Zakaj se sploh pogovarjajo o tako nespodobni ponudbi in sedaj razmišljajo, ali predlog sprejeti in kako ga izvesti brez nasprotovanja javnosti?
- Župan mi je na začetku občinske seje, 2. 12. 2020, dejal, da sem izgubil kredibilnost, ker sem javnosti posredoval vsebino posveta. Po zakonu o lokalni samoupravi imam kot svetnik pravico do pridobitve informacij in jih lahko in moram posredovati zainteresirani javnosti. Župan zato nima pravice utišati svetnikov, za javnost pa lahko zapre sejo le s sklepom oziroma, bi morali biti občutljivi podatki podani v dokumentu z oznako tajno. Posvet je bil neuraden in ni imel oznake tajnosti. Pojasnila ljudem o vsebini sestanka nimajo nobene povezave s postopki na sodišču in ne morejo škodovati občini, lahko bi škodovala le županovemu dobremu imenu, saj so podatki bili podani neuradno. Župan pa ne more postaviti lastnega interesa pred zakonito pravico svetnika in pravico javnosti do informacij. Zakaj želi župan utišati glasove za zakonit boj proti Kemisu in državnim institucijam?
Temeljni problem je neiskrenost in netransparentost boja občine proti Kemisu. Nekaj denarja v občinsko blagajno bi na »za javnost zaprti seji« odtehtalo ustavno pravico Vrhničanov, da živijo v zdravem okolju in da bi bili enakovredni pred zakonom. Skladno z Aarhuško konvencijo, ki jo je podpisala tudi Slovenija, ima vsakdo ustavno pravico živeti v zdravem okolju. Javnost mora imeti dostop do informacij in pravico do soodločanja v okolijskih postopkih, organi oblasti pa so javnosti te informacije in pravice dolžni zagotoviti. Tudi zato so izjave, da župan meni, kot svetniku Levice, ne bo več dajal informacij, neprimerne in nezakonite.
Občinski svetnik Levice na Vrhniki, David Kastelic
