Apple, Facebook, Amazon, Google (Alphabet) in Airbnb v Sloveniji in drugod po Evropi služijo milijone, a ne plačujejo praktično nobenega davka na dobiček. Zato v Levici predlagamo Zakon o davku na digitalne storitve (DDS), s katerim bi obdavčili digitalne storitve, ki jih velike digitalne korporacije ponujajo v Sloveniji. FURS je leta 2019 identificiral 17 mednarodnih digitalnih korporacij, ki v Sloveniji nimajo fizične prisotnosti, vendar pa tu opravljajo digitalne storitve, za katere ne plačujejo davka na dobiček. Te korporacije so samo v Sloveniji v letu 2018 skupaj realizirale okrog 100 milijonov evrov prihodkov iz naslova digitalnih storitev. Njihovo poslovanje epidemija ni prav nič prizadela. Ravno nasprotno, v trenutku ko države po vsej Evropi beležijo rekordne primanjkljaje, ta podjetja beležijo rekordne dobičke. S predlogom pravičnejše obdavčitve digitalnih korporacij v Levici sledimo Direktivi Sveta EU in državam kot sta Avstrija in Velika Britanija, ki sta davek na digitalne transakcije že uvedle. Predlagamo uvedbo 7% davka na spletno oglaševanje, spletno posredništvo pri komunikaciji med uporabniki ter osnovni dobavi blaga ter spletni prenos podatkov. Ocenjujemo, da bi se prihodki državnega proračuna zaradi uvedbe DDS v letu 2021 povečali za okrog 10 milijonov EUR. Glede na to, da je Državni zbor v letu 2019 praktično soglasno potrdil potrebo po uvedbi davka na digitalne storitve, v Levici pričakujemo, da bo zakon sprejet.
Rast svetovnih digitalnih gigantov, ki ne plačujejo davkov
Digitalne korporacije so se v zadnjem desetletju razvile v največja podjetja na svetu. Danes na lestvici desetih podjetij z največjo tržno kapitalizacijo na svetu kar 6 mest zasedajo digitalna podjetja (Apple, Microsoft, Google, Amazon, Alibaba in Facebook). Njihova skupna vrednost se giblje okrog 9.000 milijard dolarjev, kar je približno 170-krat toliko kot znaša BDP Slovenije. Ob letošnjem izbruhu epidemije in gospodarske krize so šla številna tradicionalna podjetja v stečaj, njihovi delavci pa na cesto. Digitalnih korporacij pa epidemija ni prav nič prizadela. Nasprotno, zaradi ukrepov omejevanja gibanja in združevanja je prišlo še do hitrejšega porasta uporabe in prodaje digitalnih storitev. Na vrhuncu epidemije, v drugi četrtini letošnjega leta, je Amazon zabeležil kar 40%, Netflix pa 25% rast prihodkov. Še bolj impresivna je bila rast njihovih dobičkov: dobički Amazona so narasli za 99%, Facebooka za 98%, Netflixa pa kar za 166%.
Ker je izogibanje plačevanja davkov del poslovnega modela digitalnih gigantov, kljub izredno visoki rasti prihodkov in dobičkov, digitalne korporacije tako v Sloveniji kot tudi v tujini plačujejo zelo malo davkov. Digitalne korporacije svojo izjemno ekonomsko moč, iz katere izhaja tudi izjemen političen vpliv, veliko lažje izkoriščajo za ugodnejšo davčno obravnavo, hkrati pa imajo tudi vse potrebne kadrovske resurse za izvajanje zapletenih računovodskih operacij, ki služijo izogibanju davčnim obveznostim. Študija Evropske komisije je pokazala, da so digitalna podjetja v EU v povprečju obdavčena po 9,5 % stopnji, tradicionalna podjetja pa po 23 % stopnji. Apple, ki je eno od največjih in najbolj dobičkonosnih podjetij na svetu, je po oceni članov Odbora za finančni kriminal in davčne utaje Evropskega parlamenta v letih od 2015 do 2017 v EU plačal zgolj 0,7 % davka na dobiček.
Digitalne korporacije s svojo prakso izogibanja plačevanja davkov na eni strani predstavljajo nelojalno konkurenco tradicionalnim podjetjem, ki davke plačujejo, na drugi strani pa ustvarjajo velike luknje v proračunih držav, ki nujno potrebujejo sredstva za zagotavljanje socialne države z javnim zdravstvom na čelu. Zato je ta trenutek, v katerem države zaradi epidemije COVID-19 beležijo milijardne primanjkljaje, digitalne korporacije pa rekordne dobičke, pravi, da obdavčimo digitalne gigante.
Zastarela davčna zakonodaja omogoča, da podjetja pri nas služijo milijone, a ne plačujejo davka na dobiček
V zadnjih desetletjih je zaradi hitrega razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij prišlo do daljnosežnih sprememb poslovanja podjetij. Internet je podjetjem omogočil elektronsko poslovanje ter spletno interakcijo s svojimi partnerji in strankami na svetovni ravni. V nasprotju s tradicionalnimi podjetji, ki proizvajajo oprijemljivo blago ali storitve, vedno več podjetij proizvaja neoprijemljive digitalne storitve kot so spletna družbena omrežja, spletno oglaševanje ter prenos in obdelava podatkov na spletu. Davčna zakonodaja se tem spremembam ni prilagodila. Osnovna načela obdavčevanja pravnih oseb v državah EU danes še vedno temeljijo na poslovnih modelih z začetka 20. stoletja. Pravico države do obdavčitve dobička podjetja vežejo na fizično prisotnost podjetja v dani državi. V skladu s tem načelom se tudi po slovenski zakonodaji dohodke tujih korporacij v Sloveniji obdavčuje le, če imajo te korporacije pri nas poslovno enoto. Takšna ureditev ne upošteva globalnega dosega digitalnih dejavnosti, pri katerih fizična prisotnost v obliki poslovne enote sploh ni več potrebna za opravljanje digitalnih storitev.
Velika digitalna podjetja kot so Apple, Facebook, Amazon, Google (Alphabet) in Airbnb zastarele pravne norme s pridom izkoriščajo za izogibanje plačevanju davkov. Čeprav svojo storitveno dejavnost izvajajo v vseh članicah EU, dobiček praviloma prijavljajo zgolj v članicah z najnižjimi davčnimi stopnjami (na primer na Irskem ali v Luksemburgu) in se tako izogibajo plačilu davka v državah, kjer so ustvarila prihodke in dobiček. Omenjena peterica multinacionalk že desetletje posluje tudi v Sloveniji, a nobena od njih v Sloveniji ni plačala niti centa davka na dobiček, saj tu nimajo poslovne enote in zato ne sodijo med zavezance za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb. Digitalne korporacije v Sloveniji plačujejo zgolj simboličen znesek davka na dodano vrednost: po podatkih FURS iz leta 2019 so Apple, Facebook, Amazon, Google in Airbnb v Sloveniji leta 2018 skupaj plačali zgolj 4 milijone evrov DDV.
Ker vlada ni naredila dogovorjenega, je zakon o digitalnih storitvah pripravila Levica
Zaradi potrebe po pravičnejši obdavčiti digitalnih korporacij v EU je Evropska komisija leta 2018 pripravila predlog Direktive Sveta o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev, ki bi na ravni EU uvedel davek na digitalne storitve, vendar je bil marca 2019 predlog blokiran zaradi nasprotovanja Danske, Finske, Irske in Švedske. Po padcu predloga so se številne članice EU odločile za uvedbo DDS na nacionalnih ravneh. DDS so uvedli v Franciji, Italiji, Avstriji, Veliki Britaniji ter na Poljskem in Madžarskem, uvedbo pa so napovedali tudi v Belgiji, Latviji, Španiji ter na Norveškem, Slovaškem in Češkem.
Tudi v Sloveniji smo na predlog Levice v Državnem zboru 16. junija 2019 sklenili, da bomo uvedli davek na digitalne storitve.Odbor za finance je sprejel naslednji sklep: »Odbor za finance predlaga Vladi republike Slovenije, da do 1. 4. 2020 v obravnavo Državnemu zboru posreduje predlog zakona, s katerim bi na območju Republike Slovenije uvedli davek na digitalne storitve s 1.9. 2020.« Sklep je bil sprejet praktično soglasno, zgolj z 1 glasom proti.
Ker ne vlada Marjana Šarca, ne vlada Janeza Janše predloga zakona o davku na digitalne storitve nista uspeli pravočasno pripraviti, smo v Levici na podlagi predloga Direktive Sveta EU pripravili svoj predlog Zakona o davku na digitalne storitve, ki omogoča, da s 1 januarjem 2021 digitalni giganti tudi v Sloveniji začnejo plačevati davek na digitalne transakcije.
Predlog Levice za obdavčitev digitalnih gigantov
Zakonska rešitev, ki smo jo pripravili v Levici, je skladna s predlogom Direktive Sveta EU in uvaja davek na spletno oglaševanje, spletno posredništvo pri komunikaciji med uporabniki ter osnovni dobavi blaga ter spletni prenos podatkov. Predlog zakona smo pripravili z upoštevanjem in prenosom najboljših praks iz držav, ki so davek na digitalne storitve že uzakonile.
Ker cilj zakona ni obdavčitev malih in zagonskih digitalnih podjetij, temveč velikih korporacij, se med davčne zavezance uvrščajo zgolj digitalna podjetja, katerih letni prihodki na svetovni ravni presegajo 750 milijonov evrov in katerih letni prihodki od obdavčljivih digitalnih storitev z virom v Sloveniji presegajo 150.000 evrov. Davčna stopnja znaša 7% bruto prihodka, ki ga podjetje v davčnem obdobju enega leta ustvari z digitalnimi storitvami, ki imajo vir v Sloveniji.
FURS je leta 2019 že identificiral 17 mednarodnih digitalnih podjetij s konsolidiranimi letnimi prihodki nad 750 milijonov EUR, ki v Sloveniji nimajo fizične prisotnosti, vendar pa tu opravljajo digitalne storitve. Ta podjetja so v letu 2018 skupaj realizirala okrog 100 milijonov evrov prihodkov iz naslova digitalnih storitev z virom v Sloveniji. V Levici ocenjujemo, da bi se prihodki državnega proračuna zaradi uvedbe DDS v letu 2021 povečali za okrog 10 milijonov EUR. Zaradi hitre rasti sektorja digitalnih storitev, ki se odraža v nadpovprečno visoki rasti tako prihodkov potencialnih zavezancev kot tudi števila zavezancev, pa lahko pričakujemo, da bi davčni prihodki iz naslova DDS iz leta v leto hitro naraščali.
Čas je, da tudi Apple, Facebook, Amazon, Google in Airbnb v Sloveniji začnejo plačevati pravične davke.
