Razkritje “Panamskih dokumentov” je potrdilo tisto, kar smo že vedeli: davčne oaze niso anomalija, ampak sestavni del delovanja globalnega kapitalizma. Arhitektura davčnih oaz je razpredena po vsem svetu, uporabljajo pa jo vsi, od najvišjih politikov, milijarderjev, multinacionalnih korporacij in kriminalnih združb. Slovenija pri tem ni izjema.
V Združeni levici smo na podlagi razkritja za jutri sklicali nujno sejo Odbora za finance in monetarno politiko ter Odbora za pravosodje, kjer bomo vlado Mira Cerarja pozvali, naj se končno aktivno zavzame za omejevanje davčnega izmikanja in nelegalnih finančnih transakcij. Na seji bomo predlagali tudi ukrepe in usmeritve iz programa ZL, ki naj jih vlada uresniči v boju proti davčnim oazam.
Že zdaj v zakonodaji obstajajo določbe, ki bi ob zadostni volji in angažmaju lahko omejila marsikatero finančno oz. davčno malverzacijo. Hkrati bi morali vzpostaviti javen register, ki bi razkril podatke o lastnikih računov v davčnih oazah, skleniti sporazume glede izmenjave finančnih informacij z državami, s katerimi še ni sklenjen, obdavčiti transakcije ter sankcionirati podjetja, ki poslujejo z davčnimi oazami, na nivoju EU pa bi morala vlada nastopiti kot pobudnica proti davčnemu dampingu in za transparentnost finančnih tokov.
Problem davčnih oaz je dvojen. Po eni strani gre za legalno izogibanje plačilu davkov oziroma “davčno optimizacijo”, po drugi pa omogočajo pranje denarja, prekrivanje lastništva in druge zlorabe, ki se jih poslužujejo kriminalne združbe. Seveda pa sta ta dva svetova tesno prepletena.
A kljub temu, da je izogibanje legalno, ni nič manj problematično. Dejansko gre za krajo in prelivanje denarja od revnih k bogatim, ki bi bil lahko porabljen za skupno dobro: zdravstvo, šolstvo in socialo. Seveda se morajo države namesto tega zadolževati in to prav pri teh, ki sistem davčnih oaz vzdržujejo in koristijo. Po oceni Tax justice networka so leta 2011 evropske države izgubile 1500 milijard dolarjev, kar je skoraj 87 odstotkov sredstev, ki so bila namenjena za zdravstvene sisteme!
Davčne oaze niso le mali karibski otoki. V osrčju Evropske unije je Luksemburg, ki je z multinacionalkami sklenil tajne sporazume, ki so le-te omogočile milijardne dobičke. Dobro leto pred afero “Panamskimi dokumenti” smo spremljali afero “Luksemburg leaks”, a zgodilo se ni nič, razen sodnega pregona žvižgača, ki je javnosti razkril umazane posle. Te umazane posle je najbolj razvil sedanji predsednik Evropske komisije, bivši luksemburški premier Jean Claude Juncker. Seveda so v EU tudi Ciper, Irska, Velika Britanija in še katera država…
Ocena je, da so slovenski državljani v davčne oaze pretočili med 50 in 75 milijard evrov. Vsakoletni proračun Slovenije znaša slabih 10 milijard. Namesto da vlada išče načine, kako še bolj zategovati pas in ljudem jemati pravice, naj poišče rešitve, da bo ustavila krajo denarja preko davčnih oaz.
