Pravkar na odboru za finance državnega zbora poteka obravnava novele Zakona o dohodnini. Gre za enega od najbolj škodljivih zakonov, ki jih je pripravila aktualna vlada. Na račun ogromnih davčnih daril menedžerjem, najbolje plačanim zdravnikom in odvetnikom ter nepremičninskim baronom bo vlada v javnih blagajnah izvrtala 800 milijonsko luknjo. Ker je vsak cent, ki ga podarimo bogatim, cent manj za javno zdravstvo, javno šolstvo in socialne storitve za najšibkejše, bodo račun za davčne odpustke bogatim nazadnje plačali revni. V preteklosti so takšni ukrepi namesto v obljubljeni “dvig konkurenčnosti”, vedno vodili v drago zadolževanje, zmanjševanje porabe in gospodarske rasti. Vladna davčna reforma zato ni le socialno škodljiv, ampak tudi ekonomsko deplasiran odziv na aktualno krizo. V Levici bomo zakonu ostro nasprotovali, da bi preprečili sprejetje škodljivih ukrepov pa smo vložili tudi številne amandmaje, ki vam jih pošiljamo v priponki.
Vlada Janeza Janše ne odstopa od Novele Zakona o dohodnini, v kateri predlaga radodarne davčne odpustke, od katerih bodo spet imeli največ koristi najbogatejši. Predlagajo znižanje stopnje najvišjega dohodninskega razreda iz 50% na 45%, bo služilo izključno dvigu neto plač okrog 4.300 ljudi z najvišjimi plačami v državi. Prav ti bodo imeli tudi največ koristi od predlaganega dviga splošne dohodninske olajšave.
Splošna olajšava se bo naslednje leto iz sedanjih 3.500 EUR dvignila na 4.500 EUR, do leta 2024 pa se bo postopoma dvignila na 7.500 EUR. Na prvi pogled gre za všečen ukrep, ki bo koristil vsem. Toda gre za izrazito nepravičen ukrep, od katerega bodo daleč največ dobili zaposleni z najvišjimi plačami, daleč najmanj pa tisti z najnižjimi. Najslabše plačani delavci, ki mesečno zaslužijo manj kot 850 EUR bruto, ne bodo dobili niti centa. Delavcu s 1.200 EUR bruto plače se bo neto plača čez 3 leta dvignila za 53 EUR, menedžerju z 10.000 EUR bruto plače pa za 167 EUR.
Vlada predlaga tudi znižanje davkov na kapital: stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala bo s 27,5% padla na 25% ter od dohodka iz oddajanja premoženja v najem s 27,5% na 15%. Običajni ljudje od tega ukrepa ne bodo imeli praktično nobenih koristi. Velika dohodkov velike večine ljudi namreč izhaja iz dela in ne iz kapitala. Odstotek najbogatejših pa, ravno nasprotno, večino svojih osebnih dohodkov prejme od dobičkov iz kapitala, obresti, dividend ali oddaje nepremičnin. Nižanje davkov na kapital je predvsem v interesu te vplivne peščice najbogatejših. Daleč največjih odpustkov bodo deležni nepremičninski baroni, ki služijo z oddajanjem stanovanjskih in poslovnih prostorov. Bogatašu, ki z oddajo nepremičnin zasluži 200.000 EUR, se bo dohodnina znižala za 21.250 EUR.
V nasprotju z začasnimi interventnimi ukrepi, ki prinašajo zgolj enkratne izpade proračunskih sredstev, bo davčna reforma povzročila trajen izpad proračunskih sredstev, ki bo dolgoročno opustošil državni proračun in občinske proračune. Novela zakona o dohodnini bo že v letu 2022 zmanjšala davčne prihodke za 250 milijonov EUR, leta 2025 pa bo izpad znašal že 800 milijonov EUR na leto.
Zaradi izpada dohodnine bo prišlo tudi do ogromnega izpada davčnih prihodkov občinskih proračunov. Približno polovica realizirane dohodnine se namreč steka v občinske proračune. To pomeni, da bodo občinski proračuni po letu 2025 na letni ravni izgubili 400 milijonov EUR (to je približno četrtina vseh davčnih prihodkov občin). Vlada sicer pravi, da bo v primeru ogroženosti opravljanja zakonsko določenih nalog občin, izvedla »finančno izravnavo« – a to pomeni zgolj, da bomo mogli luknjo v občinskih proračunih zakrpati s sredstvi iz državnega proračuna .
Zaradi ogromnega izpada davčnih prihodkov se bo skrčil tudi obseg socialne države in s tem življenjski standard ljudi. Ker storitve socialne države, kot so nadomestila za brezposelnost, otroški dodatki in denarne socialne pomoči, koristijo predvsem najšibkejši državljani, to pomeni, da bo nazadnje prišlo do obsežne redistribucije premoženja od revnih k bogatim. Vsak cent, ki ga bo vlada podarila bogatim, bo cent manj za razvoj javne infrastrukture in socialne države.
Z 800 milijoni EUR, ki jih bo Janševa vlada porabila za davčne odpustke bogatim, bi lahko zgradili okrog 9.000 javnih neprofitnih stanovanj, 10 infekcijskih klinik ali okrog 130 novih domov starejših občanov. Takšni projekti niso primernejši zgolj iz vidika zagotavljanja socialne varnosti za vse, temveč so tudi boljši protikrizni ukrep. Javne investicije se namreč neposredno in v celoti prelijejo v dvig agregatnega povpraševanja in s tem v višji BDP, medtem ko se del dodatnih sredstev, ki jih prebivalstvo dobi z davčnimi odpustki ali proračunskimi izdatki, privarčuje. To še posebej velja kadar davčni odpustki polnijo denarnice bogatih. V nasprotju z revnimi, ki so prisiljeni svoj celoten dohodek potrošiti za tekočo porabo, bogati svoje presežke privarčujejo oziroma vlagajo v nakupe vrednostnih papirjev, kar nima praktično nobenih pozitivnih učinkov na spodbujanje domače potrošnje in gospodarske rasti. Vladna davčna reforma zato ni zgrešena zgolj iz socialnega vidika, ampak pomeni tudi ekonomsko deplasiran fiskalni odziv na aktualno gospodarsko krizo.
