Ob dnevu dela

Vikenda, bolniške, plačanega dopusta, minimalne plače in osemurnega delovnika nam niso zagotovili ne dobrohotnost vladarjev, ne ugodna gospodarska rast, ne samoumevni družbeni napredek – priskrbel nam jih je delavski boj.

Toda trgovska prodajalka pod pritiskom nemogočih normativov, ali dostavljalec hrane, ki ga regulira algoritem, ali gradbinec, ki mu kradejo nadure, vsi dobro vedo, da se je še vedno doslej našel način, kako izigravati delavske in socialne pravice.
Prvi maj naj zato ne bo dan proslavljanja dela – ampak predvsem dan borbe za delo, ki bo vredno tistih, ki ga opravljamo.
Živel prvi maj!
Ministrica dr. Asta Vrečko: Za praznik dela se spominjamo starejše in nedavne zgodovine delavskih bojev, opominjamo na priborjene pravice in na tiste, ki jih moramo še zagotoviti. Pogosto pozabljamo, da so različni ustvarjalci in ustvarjalke ter drugi, ki delajo na področju kulture in umetnosti tako v rednih kot prekarnih oblikah zaposlitev, delavci. Delavci in delavke, ki si zaslužijo pravično plačilo za opravljeno delo, da bodo lahko od svojega dela dostojno živeli.
Deli.